1.polletje Flashcards

1
Q

POVRŠINA SLOVENIJE

A

20.273 km2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

ŠT. PREBIVALCEV

A

Nekaj več kot 2 milijona

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Osamosvojitev

A

1991

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Najdaljša državna meja

A

Hrvaška (670 km)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Najkrajša državna meja

A

Madžarska (102 km)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Državna meja z Italijo

A

280 km

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Državna meja z Avstrijo

A

318 km

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Gostota prebivalstva

A

100 na km2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Državne meje niso hkrati tudi narodne meje

A

Slovenci živijo tudi zunaj matične države

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Narodno mešana območja

A

Območja kjer živita pomešana dva ali več narodov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Naravnogeografske pokrajine

A

Alpe, Dinarsko gorstvo, Panonska kotlina, Jadransko morje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

GEOSS

A

Geometrično središče Slovenije, leži na nadmorski višini 644 m v bližini naselja Spodnja Slivna blizu Vač v Posavskem hribovju, državni grb in obris Slovenije, verzi iz Prešernove Zdravljice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Lahko prehodna država

A

Površje postopoma prehaja iz višje na nižjo nadmorsko višino

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Raznolikost SLO se kaže v

A
  • kulinariki
  • narečjih
  • narodnih nošah
  • značilnih hišah (arhitrkturi)
  • površju
  • podnebju
  • vrstah zaposlitve
  • običajih
  • rastlinstvu
  • obrti
  • živalih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Priključitev v EU

A

1.5.2004

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

+ pri priključitvi v EU

A

Pomoč v gospodarstvu in vojnah, denarna pomoč, na mejah ni carin, skupna valuta, enojni trg, prost prehod blaga, kapitala, oseb in storitev…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Včlanitev v EU Slovenščina

A

Postala je eden od enakopravnih in uradnih jezikov EU

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Natura 2000

A

Zakon o varovanju narave, podpisati smo ga morali za vključitev v EU

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Upravna delitev države

A

Delitev ozemlja na več upravnih enot (pokrajine, okraji, občine ipd.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Upravna delitev Slovenije

A

212 občin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Geografska delitev države

A
  • reliefne značilnosti
  • podnebne značilnosti
  • rastlinske značilnosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Naravnogeografske enote

A

Alpske, Predalpske, Dinarskokraške, Obsredozemske, Obpanonske pokrajine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Alpske pokrajine lega

A

SZ Slovenija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Alpske pokrajine delitev

A
Julijske Alpe (Triglav)
Kamniško-Savinjske alpe (Grintovec)
Karavanke (STOL)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Alpske pokrajine relief, kamnina

A

Visokogorja in doline

Apnenec

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Alpske pokrajine poselitev, gospodarstvo, turizem

A

V dolinah
Slabo razvito, živinoreja
Poletni, zimski

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Predalpske pokrajine (lega, relief, kamnine, gospodarstvo, poselitev)

A
Od italijanske do avstrijske meje 
Hribovje, doline 
Apnenec, dolomit, prod, pesek 
Kmetijstvo, industrija 
Gostejša, doline, kotline, prisojna pobočja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Dinarsko-Kraške pokrajine (lega, kamnine, gospodarstvo)

A

J Slovenija
Apnenec, dolomit
Lesna industrija, gozdarstvo, kmetijstvo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Obsredozemske pokrajine (lega, podnebje, poselitev, gospodarstvo)

A

JZ del Slovenije
Vpliv Jadranskega morja na podnebje
Gostejša ob obali
Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, solinarstvo, oljarstvo, ribolov, turizem, pomorski promet

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Obpanonske pokrajine (lega, relief, gospodarstvo)

A

SV in V del Slovenije
Ravnine, gričevje
Zelo razvito kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, turizem-terme, toplice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Notranje sile

A
  • izvor v notranjosti Zemlje

- vulkansko delovanje potresi, gubanje in prelamljanje Zemljinega površja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Zunanje sile

A
  • izvor zunaj Zemlje
  • Delovanje Sonca-temperaturne razlike, delovanje vode (reke, potoki, morje), vetra, ledu…
  • preperevanje kamnin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Erozija

A

Razjedanje in odnašanje prsti, površja zaradi vetra, vode, ledu…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Preperevanje

A

Razpadanje kamnin

  • pri tem iz večjih kosov kamnin nastajajo manjši, nato še manjši koščki in ti sestavljajo prst
  • do preperevanja pride zaradi spreminjanja temperatur v ozračju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Mehanično preperevanje

A
  • voda zmrzuje v razpokah, nastali led zaradi večje prostornine pritiska na kamnino in ta se odkruši
  • najizrazitejše v gorskem svetu, ker ni zemlje, ki bi ščitila kamnine
  • zaradi vetra, veter brusi kamnine in pri tem nastale delce nosi naokoli
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Biološko preperevanje

A

Rastline s koreninami povzročajo preperevanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kemično preperevanje

A

Deževnica raztaplja apnenec un tako nastanejo kraški pojavi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Magmatske kamnine

A

-Nastanjejo z ohlajanjem magme iz notranjosti Zemlje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Globočnine

A

Magma se ohladi še pod površjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Predornine

A

Magma se strdi po vulkanskem izbruhu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Tonalit

A

Magmatska kamnina
SV predalpsko hribovje
Okrasni in gradbeni kamen, tlakovanje cest

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Sedimentne kamnine

A

Nastanejo z usedanjem usedlin ali sedimentov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Apnenec

A

Sedimentna kamnina

Alpe in Dinarske planote

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Kraški pojavi

A

Voda apnenec raztaplja

Dolomit

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Kraško površje (Kras)

A

Površje, kjer prevladujejo apnenci in po kemični sestavi sorodne prepustne kamnine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Nesprijete usedline

A

Prod
Pesek
Glina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Konglomerat

A

Sprijetje proda

Sedimentna kamnina

48
Q

Peščenjak

A

Sprijetje peska

Sedimentna kamnina

49
Q

Glinovec

A

Sprijetje gline

Sedimentna kamnina

50
Q

Lapor

A

Kamnina iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita

Sedimentna kamnina

51
Q

Fliš

A

Menjava plasti različnih sedimentnih kamnin

52
Q

Najstarejše kamnine v Sloveniji

A

Metamorfne kamnine

53
Q

Fosili

A

Ostanki raznovrstnih organizmov, ki so v različnih obdobjih v preteklosti živeli na Zemlji

54
Q

Nastanek okamnin

A

V milijonih letih se usedline okoli kosti spremenijo v kamen, kemične snovi v njem pa kosti spremenijo v okamnino

55
Q

Predkambrij

A

Začetek življenja

56
Q

Paleozoik

A

Stari zemeljski vek

  • menjavanje kopna in morja na Zemlji
  • Slovenijo je v celoti prekrivalo morje
57
Q

Mezozoik

A

Srednji zemeljski vek

  • morje Tetis
  • nastajali so apnenci (odmrli trdi delci polžev, rakov…)
58
Q

Kenozoik

A

Novi zemeljski vek

Deli se na Terciar in Kvartar

59
Q

Terciar

A

-skladi apnenca so se nagubali in dvignili iz morja
Tetis-Alpidsko gubanje-tektonsko prelamljanje (Alpe, Dinarsko gorstvo)
-obstajala 2 morja: Jadransko in Panonsko morje
-lignit

60
Q

Kvartar

A

-menjavanje ledenih in medledenih dob (otoplitve ozračja)
-ledena doba-najvišji vrhovi Alp so bili prekriti z ledeniki
-v času otoplitve (taljenje ledenikov in snega) so reke nanosile prod in pesek v kotline in doline in razrezale površje-nastala gričevja
-

61
Q

Vpliv Sredozemlja

A

JZ vetrovi prinašajo vlažen zrak

62
Q

Naravni dejavniki ki vplivajo na podnebje

A
  • geografska lega
  • relief-nadmorska višina
  • oddaljenost od morja
63
Q

Temperaturni obrat

A
  • inverzija
  • kotline, ravnine, kraška polja
  • hladnejši zrak se uleže na dno kotline in izpodrine toplejši zrak
  • jeseni, pozimi
64
Q

Tipi podnebja

A
  • submediteransko podnebje
  • zmerno celinsko podnebje
  • gorsko podnebje
65
Q

Alpsko-dinarska gorska pregrada

A

Julijske Alpe, Trnovski gozd, Snežnik

Najmanj padavin na skrajnem SV

66
Q

Rastlinski pasovi

A
  • listnati gozd
  • iglasti gozd
  • gozdna meja (1609-1800 m)
  • ruševje (grušč-melišče)
  • gorsko travniško rastlinstvo
  • skalovje
  • snežna meja
  • sneg
67
Q

Na raznolikost rastlinstva vpliva

A
  • podnebje
  • površje
  • človek
  • prst
68
Q

Površinske vode

A
  • reke
  • jezera
  • močvirja
  • 2 manjša ledenika
69
Q

Najdalša reka

A

Sava

70
Q

Najbolj vodnata reka

A

Drava

71
Q

Zakaj je več vode pod površjem

A

Zaradi kamninske zgradbe-apnenec je prepustna kamnina

72
Q

Kraški izvir

A

Podzemna voda, ki pride na površje (zajetje pitne vode)

73
Q

Podtalnica

A

V produ in pesku
Najpomembnejši vir pitne vode
Kakovost podtalnice je vedno bolj ogrožena

74
Q

Razvodje med Jadranskim in Črnim morjem

A

Izliv rek v 2 morji, meja, ki ločuje reke, ki se izlivajo v ČM in JM

75
Q

Kje je vodnatost najmanjša

A

Pri izviru

76
Q

Rečni pretok

A

Pove nam, koliko vode odteče na določenem odseku rečne struge (enota m3/s)

77
Q

Kaj vpliva na rečni pretok

A

Sestavine porečja
Količina padavin
Časovna razporeditev padavin

78
Q

Kaj je rečni režim

A

Nihanje vodnega stanja čez leto

79
Q

Kaj vpliva na nihanje vodnega stanja čez leto

A
  • padavine
  • suša
  • taljenje snega
  • vreme
  • podnebje
  • geografska lega
80
Q

Snežni režim

A

Največji pretok v času taljenja snega in ledu

Drava, Mura

81
Q

Dežni režim

A

Največji pretok v času deževja

Notranjska reka, Dragonja, Pivka

82
Q

Snežno-dežni režim

A

Reka dobi največ vode od taljenja snega, ostalo od dežja

Sava, Meža, Kokra

83
Q

Dežno-snežni režim

A

Reka največ vode dobi od dežja, ostalo od snega

Krka, Kolpa

84
Q

Naravna jezera

A
  • Ledeniška jezera (Blejsko, Bohinjsko, Triglavska jezera)

- Presihajoče jezero (Cerkniško)

85
Q

Umetna jezera

A

Akumulacijska jezera

Ugrezninska jezera

86
Q

Akumulacijska jezera

A

Za potrebe HE

Voda je tudi če je suša-akumulacijsko shranjevanje

87
Q

Ugrezninska jezera

A

Velenjska jezera

Nastala so kot posledica podzemnega izkopavanja LIGNITA v VELENJSKEM PREMOGOVNIKU

88
Q

Obsredozemsko podnebje

A

JZ Slovenija (obala-alpsko-dinarska gorska pregrada)
Najbolj toplo in milo
Mile zime

89
Q

Zmerno celinsko podnebje

A

Večji del Slovenije
Povprečne temperature pozimi pod 0
Hladne zime in vroča poletja

90
Q

Gorsko podnebje

A

Alpska visokogorja z dolinami in najvišji predel Predalpskega hribovja ter Dinarskega gorstva
Temperature skoraj celo leto nižje kot drugod
Največ padavin

91
Q

Rodnost

A

Število živorojenih na 1000 prebivalcev v enem letu

92
Q

Umrljivost

A

Število umrlih na 1000 prebivalcev v enem letu

93
Q

Naravni prirastek

A

Razlika med rodnostjo in umrljivostjo

94
Q

Do kje v Sloveniji sega poselitev?

A

Do 1327 metrov nadmorske višine

95
Q

Naravni dejavniki, ki vplivajo na gostoto poselitve

A
  • površje
  • nadmorska višina
  • podnebje
  • prisojna in osojna stran
96
Q

Industrializacija

A

Širjenje industrije, selitev prebivalstva iz bolj odmaknjenih območij proti krajem z industrijo

97
Q

Urbanizacija

A

Širjenje mest in mestnega življenja, selitve v mesta

98
Q

Suburbanizacija

A

Preseljevanje prebivalstva iz mestnih središč na obrobja, predmestja in okolico

99
Q

Zakaj je prišlo do suburbanizacije

A
  • onesnaženost zraka
  • hrup
  • nižje cene
  • več prostora
100
Q

Depulacija

A

Prebivalstvo se na eni strani zgošča v nekaterih nižinah in kotlinah, na drugi strani pa imamo izrazita območja praznenja

101
Q

Dejavniki ki vplivajo na rodnost

A
  • gospodarska razvitost države
  • delež ženskega prebivalstva
  • kulturni dejavniki (izobrazba, tradicija, enakopravnost)
102
Q

Dejavniki, ki vplivajo na umrljivost

A
  • nekatere razvite države imajo več starega prebivalstva
  • nekatere nerazvite države (npr. Etiopija, države podsaharske Afrike, Bangladeš) pa so zmanjšale smrtnost prav zaradi izboljšane higiene in zdravstvenih razmer
103
Q

Pozitiven naravni prirastek v Sloveniji

A

Dosegli smo ga šele leta 2006

Posledica odlaganja rojstev na poznejša leta

104
Q

Selitveni prirastek

A

Številčna razlika med priselitvami in odselitvami

105
Q

Zunanje selitve

A

Selitve med dvema državama

106
Q

Notranje selitve

A

Selitve znotraj države

107
Q

Zdomci

A

Odselitev v drugo državo za določen čas (delo)

108
Q

Izseljenec

A

Odseli se v drugo državo za stalno

109
Q

Vzroki za odseljevanje-gospodarski

A
  • izboljšanje materialnih življenskih razmer, Amerika, pred 1. SV
  • v 60. letih odhajali na začasno delo v tujino (Nemčija, Švica, Avstrija)
110
Q

Vzroki za odseljevanje-politični

A
  • beg Primorcev pred fašizmom
  • preselitev Kočevskih Nemcev na Kočevsko in kasneje v tujino
  • umik nasprotnikov povojnih oblasti iz Slovenije
111
Q

Beg možganov

A
  • Izseljevanje višje izobražene delovne sile v bolj razvite države
  • denar, ki ga država vlaga v posameznikovo znanje se z izselitvijo ne povrne
112
Q

Dnevne selitve

A

Vožnja na delo ali na šolanje v drug kraj

113
Q

Starostna piramida

A

-prikazuje število moških in žensk v določenem časovnem obdobju

114
Q

Kaj vpliva na izobrazbo prebivalstva

A
  • stopnja gospodarske razvitosti
  • socialne razmere v državi
  • kulturne, verske značilnosti
  • organiziranost šolskega sistema
  • denarna vlaganja v šolstvo
115
Q

Kaj vpliva na zaposlitveno sestavo prebivalstva

A
  • delež kmečkega prebivalstva

- delež delovno aktivnega prebivalstva

116
Q

Delovno aktivno prebivalstvo

A

Osebe, ki so v zadnjem tednu, pred izvajanjem raziskovanja, opravile kakršno koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo