10.Razlaga normativnih pravnih aktov Flashcards
Razlaga prava def.
določanje pomena nejasnih pr.določb
Vrste pr.razlage glede na
SUBJEKT KI RAZLAGA: PAM -`praktična` (državni organ, ki odloča v pr.postopku) -`metodična` (strokovnjak) -`avtentična` (organ, ki je akt sprejel) *enako pr.moč kot sam akt
TO KAJ SKUŠAMO ODKRITI: OS -objektivistična: namen zakona ≈namenska r. -subjektivistična: namen zakonodajalca ≈zgodovinska r.
KATERI TRENUTEK JE ZA ODKRIVANJE NAMENA RELEVANTEN: SD - statična: čas ob sprejetju zakona - dinamična: čas ob razlagi
Vrste razlag norm.pr.aktov
JLSZN
-jezikovna
-logična
-sistematična
*pr. je celovit in urejen sistem–>ne sme biti protislovij
-zgodovinska
-namenska
z njimi iščemo/odkrivamo pomen dol. besedila
Razlagalni argumenti
-argumentum a simili ad simile
-analogija
*legis
*intra legem
*iuris
+partialis (izhajamo iz načel)
+totalis (izhajamo iz duha pr.sistema)
-arg. a contrario
-teleološka redukcija
*ustvarja pr.praznino
-arg. a fortiori
*arg. a maiori ad minus
*arg. a minori ad maius
-arg. a cohaerentia
-arg. a completudine
*ožji p.:dogma o popolnosti pr.sist.
*širši p.: arg. o pop.pr.sis.
razlaga, ki vodi onkraj možnega bes. pomena, zapolnjevanje pr praznin
Fn. logične razlage
- preverjanje pomena
- pridobivanje novih pomenov
Oblike sistematične razlage
POFUKAT
- upoštevanje širšega pravnega konteksta
- upoš. terminološke enotnosti
- upoš. formalne zasnove pr.aktov
- vsebinska povezanost različnih določb
- notranja usklajenost pr.reda
Vrste jez.razlage
- razširjujoča (ekstenzivna)
- zožujoča (restriktivna)
Vrste zgo.razlage
upoštevanje
- poteka pravodajnega postopka=
genetična
razl. - prej veljavnih zakonov
- okoliščin ob sprejemu zakona
Razlaga vs argument
- razlaga: iščemo pomen besedila
- argument: zapoljnjujemo pr.praznine
Uporaba analogije v kazn.pr.
-samo analogija intra legem, iuris in legis NE
•načelo zakonitosti
Uporaba teleološke redukcije
- ugotovitev besednega pomena pr.pravila
- ocena, da takšna razlaga ni primerna, saj odstopa od namena zakona
- oblikujemo novo pravilo, ki ureja izredni dejanski stan
izhodišče argumenta je načelo, da moramo različne primere obravnavati različno
Doseganje koherentnosti pri razlagi
- izločimo 1 od 2 nasprotujočih si pravil
- 1 razložimo tako da obe ostaneta v veljavi
Vrste namenske razlage
- subjektivna: namen zakonodajalca
- objektivna: namen zakonskega besedila
Razlaga posamični pr.aktov
-iščemo skupen namen pogodbenikov
vrste razlag in razlagalni elementi
def
pripomočki, ki nam pomagajo razumeti nejasne pr. določbe
dogma≠argument o popolnosti pr.sistema
dogma: pr.praznin ni (vse kar ni prepovedano je dovoljeno)
argument: pr.praznine obstajajo, moramo jih zapolniti
pogoj za namensko razlago
namen mora biti objektivno dokazljiv
posebnosti razlage ustave
naštej
- visoka stopnja pomenske odprtosti
- odsotnost hierarhično višjih pr.aktov
arg. a cohaerentia = in ≠ a completudine
= napotek katere intrepretativne metode izbrati, da bomo dosegli cilj
≠ cohaerentia: rezultat razlage ne sme biti (logično) neskladen z drugimi pr.pravili completudine: razlaga ne sme ustvarjati pr.praznin
zmanjševanje nejasnosti po Rossu
- kontekst (umeščenost v besedilo)
- situacija (umeščenost v dejanske okoliščine)
sistem razl iz česa izhaja
izhaja iz stališča da je pravni sistem celovit in urejen, zato moramo NEJASNE DOLOČBE RAZLAGATI POVEZANO
protislovij ni, če do njih pride–>arg. hierar/čas/speci
zgo razl. def
razlaga pri kateris skušamo do pomena nejasne pr dol dokopati Z RAZUMEVANJEM RAZLOGOV, KI SO VPLIVALI NA NASTANEK PR AKTA
upoštevanje: poteka pr post, prej velj zak, okol ob sprej zak
“
arg a simili ad simile def
sklepanje s katerim pr posledico pr urejenega primera pripišemo pr neurejenemo prim če sta si dovolj podobna
arg a contrario def
je sklepanje po nasprotnem razlogovanju in pomeni, da se določena pr posl navezuje le na opisani dejanski stan–>
- vsi ostali dej stanovi so neurejeni
- za vse ostale velja nasprotna pr posledica