Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Geografija > 1. test > Flashcards

1. test Flashcards

1
Q

Kaj je beseda geografija?

A

Iz grških besed ge(zemlja) in grafein(pisati). Njen slovenski prevod je zemljepis. Spreminjalo se je poimenovanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako je nastala sodobna geografija?

A

Do 19.stoletja je bil v ospredju njenega zanimanja opisovanje pojavov na Zemljinem površju. Zaradi splošnega razvoja pa je niso želeli samo opisovati temveč tudi preučevati.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je sodobna geografija?

A

Je veda ali znanost o Zemljinem površju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako preučujejo druge vede pojave in procese glede na Geografijo?

A

Pojave in procese(spreminjanje pojavov) na Zemljinem površju preučujejo druge vede drugače kot geografija. Zanimajo jih le posamezne vrste pojavov(prim. Geologija, se osredotoča na geološko zgradbo, meteorologija na vremenske pojave…). Geografija pa obravnava pojave in procese v tesni povezanosti in soodvisnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je predmet preučevanja geografije?

A

Je zemljino površje ali geosfera, kjer se stikajo različni ovoji Zemljine oble oz. različne sfere.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Katere ovoje zemljine oble poznamo?

A

Trdna Zemljina skorja, ozračje- atmosfera, vodovje- hidrosfera in prst-biosfera. Na stiku teh sfer je nastal živi svet- biosfera, katere del je človek. Te sfere so trdno povezane, s stalnim medsebojnim učinkovanjem.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Katero zemljino oblo je človek ustvaril?

A

Antroposfero.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj geografija poleg celotnega površja še obravnava?

A

Posamezne dele(predel, območje..), najpogosteje pa zanje uporabljamo izraz pokrajina. Je sklenjen in zaokrožen prostor. Tuji izraz je Regija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Primer zaokroženih enot?

A

Bela krajina in Ljubljansko barje, po svojih značilnosti se ločita od sosednjih pokrajin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj velja za pokrajine?

A

Da ena v drugo prehajajo neopazno, zato je meje težko določiti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj ima vsaka pokrajina?

A

Različne sestavine, geografske elemente. Ločimo naravnografske(relief, rastlinstvo) in družbenogeografske(prebivalstvo, naselja). So pod vplivom različnih dejavnikov spreminjajo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Na kaj delimo geografijo?

A

Obča ali splošna geografija in regionalna geografija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj preučuje splošna geografija?

A

Posamezen pojav(vodovje) ali skupino pojavov po vsem svetu ali manjših delih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj preučuje regionalna geografija?

A

Določeno pokrajino(regijo) kot celoto vseh naravnih in družbenih pojavov. Pri tem lahko več majhnih pokrajin združimo v eno večjo in obratno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Na kaj delimo splošno geografijo?

A

Na fizično in družbeno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj preučuje fizična geografija?

A

Fizična geografija preučuje naravne pojave, dejavnike in procese, ki oblikujejo pokrajino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Na kaj delimo fizično geografijo?

A

Na več znanstvenih vej: matematična- preučuje Zemljo kot nebesno telo, geomorfologijo-površje, klimatogeografija-podnebje, hidrogeografija-vodovje, pedogeografija-prst in biogeografija-živi svet.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj preučuje družbena geografija?

A

Delovanje človeške družbe v pokrajini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Na kaj delimo družbeno geografijo?

A

Na demogeografijo/geografija prebivalstva- preučuje prebivalstvo,geografija naselij-naselja, gospodarska ali ekonomska geografija- gospodarske dejavnosti, politična geografija- politične tvorbe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Na kaj delimo ekonomsko geografijo?

A

Agrarno in industrijsko geografijo, geo. prometa in turizma…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Zakaj Zemljino površje ni ravno ampak se menjavajo različne oblike?

A

Zaradi sočasnega delovanja dveh vrst sil in preoblikovalnih procesov, ki neprestano spreminjajo površje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Katere sile poznamo?

A

Notranje ali endogene sile in zunanje ali eksogene sile.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj so endogene sile?

A

V notranjosti Zemlje. Povzročajo vulkansko delovanje, potrese, gubanja in prelamljanje Zemljinih plasti. Kar imenujemo tektonsko delovanje(tektonika).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj so eksogene sile?

A

Imajo izvor zunaj Zemlje. Mednje prištevamo predvsem delovanje Sonca, njegova energija neposredno vpliva na temperaturne razlike na površju in s tem na preperevanje kamnin, posredno pa na premikanje zraka, morske tokove…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kaj delajo notranji in kaj zunanji procesi?

A

Notranje sile in procesi ustvarjajo gorstva, zunanje sile in proces, pa ta gorstva znižujejo. Če prevladajo prve je površje gorato, če pa druge pa je površje ravno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kakšna je notranja zgradba Zemlje?

A

Sestavljajo jo trije koncentrični sloji. Zemljina skorja, plašč in jedro.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kaj je zunanja plast in kako jo delimo?

A

Je trda Zemljina skorja, delimo jo na kontinentalno skorjo pod celinami in oceansko skorjo.Najdebelejša je pod gorami(Alpami).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kaj je skorja pod celinami?

A

Pri kontinentalni skorji je najbolj zastopan granit in sega od 30-40 km.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kaj je skorja pod oceani?

A

Pri oceanski skorji je najbolj zastopan bazalt in sega od 7-10 km.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kako imenujemo stik med Zemljino skorjo in plaščem?

A

Mohorovičićeva nezveznost ali moho(hrvaški znanstvenik, prvi odkril, da potresni valovi tu močno spremenijo hitrost).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Kaj leži pod skorjo?

A

Plašč, ki sega do globine 2900 km. Je bolj vroč in gostejši od skorje, saj temperatura in tlak v notranjosti Zemlje z globino naraščata.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kaj je v središču Zemlje?

A

Jedro, ki sega do globine 6400 km, je dvakrat gostejše od plašča, saj ga večinoma sestavljajo kovine(železo in nikelj).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Ali je Zemljino površje skozi geološko zgodovino ves čas isto?

A

Ne, saj se njeno površje zelo počasi a zanesljivo zamenjuje z novim površjem. Del površja vedno tone, drug del pa se neprestano dviguje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kako razdelimo Zemljo, če si želimo predstavljati rojevanje in tonenje delov površja?

A

Na litosfero, astenosfero in plast pod astenosfero. Meje teh slojev se ne ujemajo z mejami med skorjo, plaščem in jedrom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kaj je zgornja plast Zemlje z lito?

A

Litosfera, trdna na več delov razdrobljena lupina Zemlje, ki jo sestavljata Zemljina skorja in zgornji del plašča-ta je hladnejši in trdnejši od ostalih delov plašča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kaj so litosferske plošče?

A

Deli na katere je razdeljena Litosfera. Med seboj se stiskajo in plavajo na spodnji mehkejši podlagi imenovani astenosfera.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kaj je pod zgornjo plastjo Zemlje lit?

A

Astenosfera, je mehkejša plast Zemljinega plašča v plastični oz. skoraj tekoči obliki. Sestavlja spodnji del plašča in jedro.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Na kaj spominjajo gibanja litosferskih plošč?

A

Na ledene plošče v polarnih morjih, ki se razmikajo, pokajo in lomijo, spodrivajo-led se pri tem kopiči in dviguje. Le, da so gibanja litosferskih plošč tisočkrat večja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Na kaj je razdeljena Zemljina litosfera?

A

Na šest velikih in vsaj devet manjših plošč, ki se razmikajo, približujejo ali drsijo druga ob drugi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Kaj zajemajo kontinentalne plošče poleg kontinentov?

A

Še velike dele okoliških morij, saj so meje po večini na dnu oceanov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kako debele so litosferske plošče?

A

Oceanske do 15km, kontinentalne pa bistveno bolj debele, pod gorstvi tudi do 200km. Višji ko je del nad gladino, globlje v morje sega.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Prim. plošč, ki se razmikajo, spodrivajo in drsijo.

A

Severnoameriška in Evrazijska plošča, spodrivajo severnoameriška in karibska, drsijo afriška in južnoameriška.

43
Q

Kdo je razvil teorijo o združeni celini in zakaj?

A

Alfred Wegener, saj so obrisi celin neverjetno prilagajoči. Domneval je, da so bile vse celine združene v eno veliko celino- Pangeo. Pred 200 milijoni je ta začela razpadati, deli pa so polzeli v vse smeri.

44
Q

Na kaj se je Wegener opiral?

A

Na skladnost Afriške in južnoameriške obale, ampak tudi na podobno geološko sestavo in razširjenost fosilov. Prav prisotnost enakih fosilov je bilo trden dokaz.

45
Q

Kaj je teorija o tektoniki plošč?

A

Je teorija s katero lahko pojasnimo ključna dogajanja na Zemljinem površju in pod njim, kot so premikanje celin, nastajanje gorstev, vulkanov, potresov.

46
Q

Na čem temelji teorija o tektoniki plošč?

A

Na odkritju, da so dna oceanov mlajša od osredja naših celin. Na dnu oceanov so odkrili 60 000 km dolg sistem srednjeoceanskih hrbtov, ki se dviguje 3 km nad dnom.

47
Q

Kaj je sistem srednjeoceanskih hrbtov?

A

Je najdaljši in najizrazitejši gorski sistem na Zemlji, čeprav večinoma skrit pod morjem.

48
Q

Kaj so ugotovili znanstveniki?

A

Da se z oddaljevanjem od srednjeoceanskih hrbtov starost oceanskega dna povečuje.

49
Q

Kaj so srednjeoceanski hrbti?

A

So posebna območja oceanskega dna, ki se počasi razpirajo. Skozi razpoke, prihaja magma, ki razmika plošče in zapolnjuje vrzeli. Nastaja novo oceansko dno.

50
Q

Če se oceansko dno vzdolž oceanskih hrbtov vsako leto poveča za nekaj centimetrov, zakaj se potem ne poveča celotna površina Zemljine skorje?

A

Zaradi tega, ker se mora skorja nekje drugje krčiti ali izgniti. To pa se dogaja na območju globokomorskih jarkov, ki ležijo na robovih oceanov.

51
Q

Kaj se zgodi pri globokomorskih jarkih?

A

Oceansko dno se upogne in podriva pod kontinentalne litosferske plošče. Pod kotom(40-60 stopinj) tone v globino in se raztali v astenosferi. Vsako leto potone toliko površja kolikor ga nastane na novo.

52
Q

Kaj so srednjeoceanski hrbti in globokomorski jarki?

A

So meje oz. stiki/šivi(ni nunjo, da so tako izraziti) med različnimi litosferskimi ploščami.

53
Q

Kaj se lahko stika in kaj pri tem nastane?

A

Stikata se lahko dve oceanski plošči, oceanska plošča s kontinentalno in dve kontinentalni plošči. Na teh stikih se pojavlja velika večina potresov in vulkanov.

54
Q

Kaj se zgodi s ploščami, ko potonejo?

A

Se stalijo v notranjosti in se gibljejo v zaključnem krogotoku(kuhanje vode). Kamnine se tako kot kovino zmehčajo in razstalijo.

55
Q

Kaj je vir dogajanja krogotoka v notranjosti Zemlje?

A

Razpadanje radioaktvinih elementov v notranjosti Zemlje.

56
Q

Na koliko načinov se lahko plošče stikajo?

A

Na tri. Razmikanje plošč, približevanje, ali premikanje plošč ena ob drugi.

57
Q

Kaj se zgodi pri razmikanju plošč?

A

Plošči se razmikata v nastalo razpoko pa prodira magma, ki gradi srednjeoceanski hrbet(Islandija-Srednjealtantski hrbet-oceansko dno se razmakne za 2,5 cm letno, kar pomeni, da je Amerika vsako leto za toliko bolj oddaljena od Evrope in Afrike.

58
Q

Katero znano območje razmikanja še poznamo?

A

V vzhodni Afriki. Ugreznina Rdečega morja je razločna meja med Afriško in Arabsko ploščo. Novo območje razmikanja nastaja na afriškem kopnem, vzdolž Srednjeafriškega in Vzhodnoafriškega tektonskega jarka.

59
Q

Kaj se zgodi pri približevanju oceanske in kontinentalne plošče?

A

Oceanska plošča, ki je precej tanjša in gostejša, se na območju globokomorskega jarka upogne in pod določenim kotom podriva pod precej debelejšo kontinentalno ploščo. Kar imenujemo Subdukcija. Ker je gostejša jo lastna teža vleče v globino, kjer se raztali.

60
Q

Na kakšnih stikih prihaja do vulkanizma?

A

Pri stikih oceanske in kontinentalne, saj se oceanska z sedimenti(manjšo gostoto) spodriva pod kontinentalno in se stalijo, pri tem pa nastane magma, ki je redkejša in se začne dvigovati proti površju.

61
Q

Kaj lahko nastane s približevanjem plošč?

A

Nova otočja(Japonska) ali pa zaradi pritiskov dvignejo nagubana gorstva. Približujeta se lahko tudi dve kontinentalni plošči(Himalaja), na stiku Indijske in Evrazijske plošče.

62
Q

Kaj se je zgodilo z Indijo in del česa je bila?

A

Je bila del celine Pangee, ki je skupaj z Avstralijo in Antarktiko ležal južno od Ekvatorja. Od Azije jo je ločil Velikanski ocean(morje tetis)..

63
Q

Kaj se je zgodilo z Indijo, ko je Pracelina razpadla?

A

Ko je pracelina razpadla, se je začela Indijska plošča premikati proti severu s hitrostjo 9 mm na leto in pred 50 milijoni let trčila v Evrazijsko ploščo. Ker pa sta bili enake gostote, ni prišlo do pravega pogrezanja, zato so se v morju odložene sedimentne kamnine v stiku s ploščama dvignile v najvišje gorstvo.

64
Q

Zakaj se Himalaje ne dviguje zelo veliko in koliko se bo čez milijon let?

A

Zaradi zunanjih dejavnikov, prav tako se pa ugreza zarad mase. Čez milijon let bo visoka 10 km, saj se dviguje za 1 cm/leto.

65
Q

Kaj se zgodi pri premikanju plošč druga ob drugi?

A

Plošči se ne razmikata, niti ne rineta druga v drugo. Večina takih stikov je na dnu oceanov. Na kopnem pa je najbolj znana PRELOMNICA SV. ANDREJA v Kaliforniji. Na njej se stiskata Tihooceanska in Severnoameriška plošča.

66
Q

Zakaj je znana prelomnica v Kaliforniji?

A

Več kot 1000km dolga prelomnica sv.Andreja je znana, saj v njeni bližni ležita Los Angeles in San Francisco. Obe mesti, sta doživeli veliko potresov in pričakujeta nove, stavbe so protipotresno zgrajene.

67
Q

Kje pride do večine potresov ali vulkanskih izbruhov in ali so izjeme?

A

Na območju stikov litosferskih plošč, vendar obstajajo izjeme, ki so povezane z vročimi točkami, ki so nepravilnost v teoriji o tektoniki plošč.

68
Q

Katera je najbolj znana vroča točka?

A

So Havajski otoki, niz gora, ki se dvigujejo sredi Tihega oceana in se nahajajo 3200km od najbližjega stika litosferskih plošč.

69
Q

Kaj pojasnjuje teorija vročih točk?

A

Po tej teoriji je pod premikajočo se Tihooceansko ploščo na območju Havajev, razmeroma, majhno, vendar trajno in izredno vroče žarišče(vroča točka). Iz nje prodira na dno Tihega oceana prodira magma, iz katere je nastal prvi vulkanski otok. Ker sta se oceansko dno premika in je točka ostala na istem mestu, nastane še en otok.

70
Q

Kaj je dokaz za teorijo vročih točk?

A

Sta lega in starost Havajskih otokov. Razporejeni so v nizu, pri čemer so najbolj oddaljeni otoki sestavljeni iz starejše lave, otok Havaji(ki še danes leži pod vročo točko) pa iz najmlajše.

71
Q

Katera so še drugi primeri vročih točk?

A

Azori, otočje Galapagos.

72
Q

Kje najdemo vroče točke tudi?

A

Pod celinami, najbolj znana leži pod parkom Yellowstone. Delovanje točke se kaže v gajzirjih, vročih vrelcih…

73
Q

Kakšni dve območji razlikujejo na današnjih celinah?

A

Tektonsko aktivna in tektonsko neaktivna.

74
Q

Katera območja so tektonsko aktivna?

A

So tista, ki ne mirujejo, ampak se na njih kaj dogaja. Običajno s tem mislimo nastajanje gorstev.

75
Q

Kako nastanejo gorstva?

A

Nastajajo lahko z gubanjem, razlamljanjem Zemljinega površja ali pa z vulkanizmom. Lahko pa oboje.

76
Q

Kako delimo gorstva, ki so nastajali v bližnji geološki dobi ali pa nastajajo še danes?

A

Območja mladonagubanih gorstev. Kar pomeni, da so gorstva mlada, gorotvorni procesi še trajajo.

77
Q

Kje imamo na Zemlji lok mladonagubanih gorstev, ki poteka tudi čez SLO?

A

Prvi, ki poteka čez Slovenijo, se začne z gorstvom Atlas v Afriki, sega prek Alp in Dinarskega gorstva do Himalaje, kjer se končna na Indonezijskem otočju.Z-V

78
Q

Kje imamo na Zemlji drugi lok mladonagubanih gorstev?

A

Drugi, teče od Tihega oceana, sestavljajo ga Kordiljere v Južni in Severni Ameriki ter vrsta otočij ob vzhodnih obalah Azije.

79
Q

Kako so nastala gorovja pri prvem loku in drugem?

A

Skoraj izključno z gubanjem, pri drugem,pa z kombinacijo gubanj in vulkanizma.

80
Q

Kaj obsegajo aktivna gorotvorna območja?

A

Le manjše dele celin, pa še to večinoma na obrobju.

81
Q

Kaj obsegajo Tektonsko neaktivna območja?

A

Zavezmajo večje dele celin. Sestavljajo jih ščiti in plošče.

82
Q

Kaj so ščiti?

A

So uravnani deli celin, kjer tudi na površju najdemo magmatske in metamorfne kamnine iz najstarejših odbobij. Med njabolj znane sodita Kanadski in Baltski ščit.

83
Q

Kaj so plošče?

A

So tudi uravnane iz najstarejših kamnin, ki pa so jih za nekaj časa prekrila plitva morja in na njih pustila mlajše sedeminte. Znana je Ruska plošča, niso litosferske plošče.

84
Q

Kaj so korenine starih gorstev?

A

Posebna območja, ki se po nekaterih značilnostih bliže mladonagubanim gorstvom, po drugih pa ščitom in ploščam. Gre za ostanke gorstev, ki so se dvignila že v starejših dobah, potem pa so jih zunanji procesi znižali. Bolj redko presegajo velikost 1500 m.

85
Q

Primer korenin Starih gorstev.

A

Kaledonska gorstva na Britanskem otočju in v Skandinaviji ter Hercinska gorstva v Z in S Evropi.

86
Q

Kaj nastane z gubanji?

A

Nagubana gorstva.

87
Q

Zakaj nastanejo nagubana gorstva?

A

Zaradi pritiskov sedimentov, ki so se naložili na dnu morja in so jih iz obeh strani pritiskali litosferski plošči.

88
Q

Kako imenujemo nastajanje gorstev z gubanji?

A

Orogeneza ali gorotvorni proces.

89
Q

Kaj je antiklinala, sinklinala?

A

Kadar so pritiski z obeh strani enakomerni, kamnine pa plastične, nastanejo gube, pravilnih oblik. Vsaka taka guba je sestavljena iz izbočenega dela-Antiklinala in vbočenega dela-sinklinala.

90
Q

Kaj tvorita antiklinala in sinklinala?

A

Popolno gubo.

91
Q

Kaj se zgodi s popolno gubo?

A

V naravi skoraj ni popolnih gub, saj zunanje sile in procesi hitreje znižujejo dele, ki so manj odporne. Prvotna podoba nagubane pokrajine, pa se z razlamljanjem povsem spremeni.

92
Q

Katera orogeneza je najbolj pomembna?

A

Alpidska orgeneza. Imenuje se po Alpah, vendar so z njo nastala vsa mladonagubana gorstva na Zemlji od Alp do Himalaje.

93
Q

Kje so se Alpe dvignile?

A

Na stiku dveh kontinentalnih plošč-Afriške in Evrazijske. V srednjem zemeljskem veku-mezozoiku sta bili plošči še daleč narazen. Med njima pa je bilo morje Tetis, v katerega so se odlagali gore sedimentov in z gubanjem in prelamljanjem je nastalo gorovje

94
Q

Kaj je razlika med nagubanimi gorstvi in mladonagubanimi gorstvi?

A

Nagubana gorstva so vsa gorstva, ki so nastala z gubanjem. Nastajala so tudi že v daljni geološki preteklosti, preoblikovali so jih zunanji proces, ostale so korenine. Kot visoka gorstva pa so ostala tista, ki so nastala v mlajšem času-mladonagubana gorstva.

95
Q

Kaj je bistveno za vsa nagubana gorstva?

A

Slemenitev, to pomeni, da so izoblikovana v obliki gorskih slemen, strešno sleme. Alpe imajo slemenitev v smeri Z-V, Dinarsko gorstvo pa v smeri SZ-JV.

96
Q

Kdaj prihaja do razlamljanja kamnin?

A

Kadar so vodoravne položene plasti kamnin izpostavljene pritiskom iz različnih smeri.

97
Q

Kdaj nastanejo gorski čoki in kaj še?

A

Kadar se deli površja ob prelomih dvigajo, deli pa spuščajo ali premikajo v drugih smereh. Se dvignjeni deli imenujejo čoki, ugreznjeni pa kotline.

98
Q

Ali se čoki opazijo v naravi?

A

Ne, zaradi zunanjih procesov.

99
Q

Kdaj govorimo o tektonskih jarkih?

A

Če se ugreznjeni deli raztezajo desetine ali stotine km.

100
Q

Kako se imenujejo gorstva, ki nastanejo z razlamljanjem trdnih plasti kamnin, ki ob pritisku se dvignejo ali ugreznejo?

A

Grudasta gorstva. Razlikujejo se precej od nagubanih, saj pri njih ne vidimo slemenitve.

101
Q

Kaj so grude?

A

Ugreznjene kotline se brez reda menjavajo z dvignjenimi gorskim čoki, vse takšne po prelomih razlomljene dele Zemljine skorje imenujemo Grude.
Od tod izraz grudasta gorstva.

102
Q

Katera grudasta gorstva so najbolj znana?

A

Hercinska gorstva v S in Z Evropi, vendar so tudi ta nastala kot nagubana, kasneje so bila deležna pritiskov in ker so bile kamnine stare so se lomile.

103
Q

Med kakšna gorstva uvrščamo slovenske gore?

A

Skoraj vse slovensko površje, bi lahko opredelili kot del dveh mladonagubanih gorstev-Alp(s predalpskim hribovjem) in Dinarskega gorstva. Nastali sta pretežno z gubanjem, zato sta mladonagubana gorstva.

104
Q

Primeri Čokov s Sloveniji.

A

Gorjanci.

Geografija (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions