1. test Flashcards
Kdo je izbral poročila in zapisal, o tem kaj se je godilo na svetu? Naštej primera.
Herodot iz Halikarnasa. Grški zgodovinar, 5.stoletje pr.Kr. Zgodovina je učiteljica življenja. Nekatere stvari se lahko ponovijo. Resnično, samo dvajset let mora miniti in isti narod o istem človeku ali dogodku presoja povsem drugače.
Kakšna je povezava med pojmoma zgodovina in zgodba?
Pogosto so zamenjave teh dveh pojmov. Zgodovinski spomin na zgodovinske dogodke, pojave ali osebnosti je v zgodbah popačen, vključuje izmišljene in domišljijske podatke. Prim. Bajke, pripovedke, ali miti.
Kaj je dogodkom in komu včasih pripisana?
In osebnostim je včasih pripisana neresnična, izmišljena vloga. Preden so zgodbe zapisovali, so se ohranjale z ustnim izročilom. Zgodovina je napisana na temelju razpoložljivih, zanesljivih in verodostojnih virov, da bi se čim bolj približali resničnemu dogajanju.
Kaj so predmeti oz. področja preučevanja zgodovine?
Predmeti oz. področja zgodovinarjev, ki se navezujejo na življenje in delovanje ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih, so zelo različni.
Kaj preučuje zgodovina?
Preučuje človekovo gospodarsko dejavnost, organiziranost družb, politično organiziranost in delovanje ter zgodovino načinov vsakdanjega življenja.
Zakaj je zgodovina humanistična veda in kaj je še?
So človek(lat. homo) in njegovo življenje, delovanje, ustvarjanje in mišljenje. Zato je zgodovino humanistična veda. Ker preučuje tudi človekovo življenje v družbi, je tudi družboslovna veda.
Katere humanistične vede ali družboslovne še poznaš?
Humanistična: jezikoslovje, pravo, umetnost.
Družboslovne: Antropologija, geografija, sociologija.
Kaj preučuje pravo veda v primerjavi?
Pravo ureja človekove pravice in svoboščine, organizacijo državne oblasti.
Med čem ločuje zgodovinar?
Med zgodovinskimi dogodki, pojavi in procesi.
Kaj so dogodki, pojav in proces?
So nekaj kar se zgodi(npr. bitka pri Leipzigu), pojav označuje obstajanje nečesa(npr. fašizma), proces pa med seboj povezane pojave(npr. industrializacija).
Kaj zgodovinar preučuje?
Vzroke, povode in posledice zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov, določa časovno sosledje dogajanja, dogodke povezuje in primerja med sabo, ocenjuje njihov pomen za nadaljnji razvoj človeštva.
Kako presoja zgodovinar dogodke, pojave in procese in kaj ugotavlja?
Z vidika dobe, v kateri so se zgodili. Gibalo zgodovinskega razvoja sta človekov boj za obstanek in njegova ustvarjalnost.
Kako ločimo zgodovinske podvede?
Glede na področja, s katerimi se zgodovinarji bolj poglobljeno ukvarjajo ločimo podvede(gospodarska, družbena, politična, kulturna, vojaška in verna zgodovina…) Glede na obseg obravnave zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov ločimo svetovno, regionalno, narodno in krajevno zgodovino.
Kako vemo, kaj se je zgodilo?
Zgodovinar poskuša podobo kot nepristranski sodnik obnoviti dogodke, ki so se zgodili, in ob tem zasliši priče. Te priče so zgodovinski viri, ki jim postavlja vprašanja. Ti zgodovinski viri označujejo vse sledi človekovega delovanja in življenja v preteklosti.
Kaj naredi zgodovinar, ko preučuje neki dogodek?
Zbere v zgodovinskih virih razpoložljive podatke, jih pregleda, poveže, pojasni in ovrednoti. Pregleda strokovno literaturo, ki so jo napisali drugi zgodovinarji in raziskovalci drugih družboslovnih in humanističnih ved, enako naredijo oni.
Kaj delimo v tri skupine?
Sledove človekovega življenja in delovanja v preteklosti razvrstimo na njihove značilnosti: materialne ali tvarne, pisne in ustne zgodovinske vire.
Kaj uvrščamo med materialne?
Ali tvarne zgodovinske vede uvrščamo ostanke stavb, posode, orodja, orožja, kosti, nakit itd. Za prazgodovino so materialni viri edine priče človekovega delovanja in življenja, za druga obdobja pa dopolnjujejo pisne in ustne vire.
Kdo obdeluje materialne vire?
Odkrivajo, izkopavajo in preučujejo arheologi. Bolj ko je oddaljeno obdobje, ki ga preučujemo, manj je ohranjenih virov, naša spoznanja pa so bolj odvisna od domnev.
Kaj delajo muzeji?
Materialne vire oz. dediščino hranijo, preučujejo in razstavljajo. Raziskovalci v njih se imenujejo kustosi- varuh.
Kaj je pogoj za nastanek pisnih virov?
Je iznajdba pisave sredi 4. tisočletja pr. Kr. Ti viri so pisani v različnih pisavah in jezikih. Pisali so na različne materiale.
Kaj mora zgodovinar obvladati?
Pisave in jezike, ki pridejo v poštev pri njegovem delu.
Na čem so v današnjem času posneta besedila?
Na magnetofonskem in filmskem traku, na zgoščenkah, DVD-jih in na spletnih straneh.
Kaj so pisni viri?
So sestavni del arhivskega gradiva, kamor sodi še risano, tiskano, fotografirano gradivo…
Kaj uvrščamo med pisne vire in kdo jih hrani?
Različne napise, listine, kodeks, trgovske pogodbe, oporoke, krstne/rojstne, poročne in mrliške knjig, zemljiške knjige… Arhivi.
Kdo hrani gradivo iz vse države in kdaj je nastal? In kdo je pred tem izvajal njegovo delo?
Osrednji slovenski arhiv RS. Po drugi svetovni vojni.
Prej so arhivsko gradivo zbirali muzeji in knjižnice.
Kateri arhivi delujejo še v Sloveniji?
Mestni in pokrajinski arhivi, veliko gradiva je tudi v tujini. Poznamo prim. Nadškofijski.
S čim so ljudje preden so iznašli pisavo in druge načine dokumentiranja ohranjali spomin?
Z ustnim izročilom?
Kaj sodi k ustnim zgodovinskim virom?
Izročilo, ki vsebuje kanček resnice to so miti, bajke, pripovedke, legende.
Kateri viri so nezanesljivi?
Ustni, zaradi načina ohranjanja, domišljijskih predstav in vpletanja delovanja nadnaravnih sil nezanesljivi in jih uporabimo kot dopolnilo drugim virom. Saj vsak vidi dogodek drugače. Ločiti mora zgodovinar med ponaredki in pristnimi.
