1. test

Question 1

Kdo je izbral poročila in zapisal, o tem kaj se je godilo na svetu? Naštej primera.

Answer 1

Herodot iz Halikarnasa. Grški zgodovinar, 5.stoletje pr.Kr. Zgodovina je učiteljica življenja. Nekatere stvari se lahko ponovijo. Resnično, samo dvajset let mora miniti in isti narod o istem človeku ali dogodku presoja povsem drugače.

Question 2

Kakšna je povezava med pojmoma zgodovina in zgodba?

Answer 2

Pogosto so zamenjave teh dveh pojmov. Zgodovinski spomin na zgodovinske dogodke, pojave ali osebnosti je v zgodbah popačen, vključuje izmišljene in domišljijske podatke. Prim. Bajke, pripovedke, ali miti.

Question 3

Kaj je dogodkom in komu včasih pripisana?

Answer 3

In osebnostim je včasih pripisana neresnična, izmišljena vloga. Preden so zgodbe zapisovali, so se ohranjale z ustnim izročilom. Zgodovina je napisana na temelju razpoložljivih, zanesljivih in verodostojnih virov, da bi se čim bolj približali resničnemu dogajanju.

Question 4

Kaj so predmeti oz. področja preučevanja zgodovine?

Answer 4

Predmeti oz. področja zgodovinarjev, ki se navezujejo na življenje in delovanje ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih, so zelo različni.

Question 5

Kaj preučuje zgodovina?

Answer 5

Preučuje človekovo gospodarsko dejavnost, organiziranost družb, politično organiziranost in delovanje ter zgodovino načinov vsakdanjega življenja.

Question 6

Zakaj je zgodovina humanistična veda in kaj je še?

Answer 6

So človek(lat. homo) in njegovo življenje, delovanje, ustvarjanje in mišljenje. Zato je zgodovino humanistična veda. Ker preučuje tudi človekovo življenje v družbi, je tudi družboslovna veda.

Question 7

Katere humanistične vede ali družboslovne še poznaš?

Answer 7

Humanistična: jezikoslovje, pravo, umetnost.

Družboslovne: Antropologija, geografija, sociologija.

Question 8

Kaj preučuje pravo veda v primerjavi?

Answer 8

Pravo ureja človekove pravice in svoboščine, organizacijo državne oblasti.

Question 9

Med čem ločuje zgodovinar?

Answer 9

Med zgodovinskimi dogodki, pojavi in procesi.

Question 10

Kaj so dogodki, pojav in proces?

Answer 10

So nekaj kar se zgodi(npr. bitka pri Leipzigu), pojav označuje obstajanje nečesa(npr. fašizma), proces pa med seboj povezane pojave(npr. industrializacija).

Question 11

Kaj zgodovinar preučuje?

Answer 11

Vzroke, povode in posledice zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov, določa časovno sosledje dogajanja, dogodke povezuje in primerja med sabo, ocenjuje njihov pomen za nadaljnji razvoj človeštva.

Question 12

Kako presoja zgodovinar dogodke, pojave in procese in kaj ugotavlja?

Answer 12

Z vidika dobe, v kateri so se zgodili. Gibalo zgodovinskega razvoja sta človekov boj za obstanek in njegova ustvarjalnost.

Question 13

Kako ločimo zgodovinske podvede?

Answer 13

Glede na področja, s katerimi se zgodovinarji bolj poglobljeno ukvarjajo ločimo podvede(gospodarska, družbena, politična, kulturna, vojaška in verna zgodovina…) Glede na obseg obravnave zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov ločimo svetovno, regionalno, narodno in krajevno zgodovino.

Question 14

Kako vemo, kaj se je zgodilo?

Answer 14

Zgodovinar poskuša podobo kot nepristranski sodnik obnoviti dogodke, ki so se zgodili, in ob tem zasliši priče. Te priče so zgodovinski viri, ki jim postavlja vprašanja. Ti zgodovinski viri označujejo vse sledi človekovega delovanja in življenja v preteklosti.

Question 15

Kaj naredi zgodovinar, ko preučuje neki dogodek?

Answer 15

Zbere v zgodovinskih virih razpoložljive podatke, jih pregleda, poveže, pojasni in ovrednoti. Pregleda strokovno literaturo, ki so jo napisali drugi zgodovinarji in raziskovalci drugih družboslovnih in humanističnih ved, enako naredijo oni.

Question 16

Kaj delimo v tri skupine?

Answer 16

Sledove človekovega življenja in delovanja v preteklosti razvrstimo na njihove značilnosti: materialne ali tvarne, pisne in ustne zgodovinske vire.

Question 17

Kaj uvrščamo med materialne?

Answer 17

Ali tvarne zgodovinske vede uvrščamo ostanke stavb, posode, orodja, orožja, kosti, nakit itd. Za prazgodovino so materialni viri edine priče človekovega delovanja in življenja, za druga obdobja pa dopolnjujejo pisne in ustne vire.

Question 18

Kdo obdeluje materialne vire?

Answer 18

Odkrivajo, izkopavajo in preučujejo arheologi. Bolj ko je oddaljeno obdobje, ki ga preučujemo, manj je ohranjenih virov, naša spoznanja pa so bolj odvisna od domnev.

Question 19

Kaj delajo muzeji?

Answer 19

Materialne vire oz. dediščino hranijo, preučujejo in razstavljajo. Raziskovalci v njih se imenujejo kustosi- varuh.

Question 20

Kaj je pogoj za nastanek pisnih virov?

Answer 20

Je iznajdba pisave sredi 4. tisočletja pr. Kr. Ti viri so pisani v različnih pisavah in jezikih. Pisali so na različne materiale.

Question 21

Kaj mora zgodovinar obvladati?

Answer 21

Pisave in jezike, ki pridejo v poštev pri njegovem delu.

Question 22

Na čem so v današnjem času posneta besedila?

Answer 22

Na magnetofonskem in filmskem traku, na zgoščenkah, DVD-jih in na spletnih straneh.

Question 23

Kaj so pisni viri?

Answer 23

So sestavni del arhivskega gradiva, kamor sodi še risano, tiskano, fotografirano gradivo…

Question 24

Kaj uvrščamo med pisne vire in kdo jih hrani?

Answer 24

Različne napise, listine, kodeks, trgovske pogodbe, oporoke, krstne/rojstne, poročne in mrliške knjig, zemljiške knjige… Arhivi.

Question 25

Kdo hrani gradivo iz vse države in kdaj je nastal? In kdo je pred tem izvajal njegovo delo?

Answer 25

Osrednji slovenski arhiv RS. Po drugi svetovni vojni.

Prej so arhivsko gradivo zbirali muzeji in knjižnice.

Question 26

Kateri arhivi delujejo še v Sloveniji?

Answer 26

Mestni in pokrajinski arhivi, veliko gradiva je tudi v tujini. Poznamo prim. Nadškofijski.

Question 27

S čim so ljudje preden so iznašli pisavo in druge načine dokumentiranja ohranjali spomin?

Answer 27

Z ustnim izročilom?

Question 28

Kaj sodi k ustnim zgodovinskim virom?

Answer 28

Izročilo, ki vsebuje kanček resnice to so miti, bajke, pripovedke, legende.

Question 29

Kateri viri so nezanesljivi?

Answer 29

Ustni, zaradi načina ohranjanja, domišljijskih predstav in vpletanja delovanja nadnaravnih sil nezanesljivi in jih uporabimo kot dopolnilo drugim virom. Saj vsak vidi dogodek drugače. Ločiti mora zgodovinar med ponaredki in pristnimi.