1 Flashcards

1
Q

Kaj je organska kemija

A

je kemija ogljika oz. ogljikovih spojin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj so včasih mislili

A
  • Včasih so mislili, da je za nastanek organskih spojin potrebno delovanje »življenske sile”. (vitalizem)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je naredil Friedrich Wohler

A

1828 – iz anorganskih spojin (amonijev cianat) prpiravil organsko spojino sečnino. Wohlerjeva sinteza.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Elementi v organskih spojinah

A

ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor, žveplo, halogeni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Anorganske spojine iz ogljika

A

diamant, fuleren, uleren, grafit, H2CO3, CO, CO2, karbonati (CaCO3), karbid (CaC2)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Organske spojina

naštej

A

nafta in naftni derirati, zemeljski plin, zdravila, barve, ličila, maščobe, etri, ketoni, les , tekstil, kisline, alkoholi, estri (parfumi), aminokisline, pralna sredstva, polimeri, ogljikovi hidrati, beljakovine, proteini, hormoni, aldehidi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Zakaj je veliko ogljikovih spojin

A
  • Ker ogljik tvori 4 močne kovalentne vezi
  • Ogljiki se lahko povežejo med seboj v različne verige (aciklične spojine) ali obroče (ciklične spojine), lahko kombinacija obeh.
  • Ogljiki se lahko povezujejo z enojnimi, dvojnimi ali trojnim vezmi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Anorganske spojine

A
  • Visoko tališče
  • Dobro topne v vodi
  • Niso gorljive
  • Prevajajo električni tok
  • Tvorba ionov
  • Vsi elementi so vključeni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Organske spojine

A
  • Nizko tališče
  • Ne topne v vodi
  • So gorljive
  • Neprevodne
  • Ne tvori ionov
  • C, H, O, N, S, P, halogeni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako dokazujemo elemente v organskih spojinah

A

Dokazovanje temelji na vidnih spremembah barve oz. tvorbi oborin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Dokaz ogljika

A
  • Organsko snov segrevamo ob prisotnosti oksidanta, nastane CO2 in vodna para.
  • CO2 vodimo v apnico (Ca(OH)2), tam nastane oborina (CaCO3) in apnica pomotni
  • Ker se organska spojina razkroji – oksidativni razkroj
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

dokaz vodika

A
  • Vodno paro vodimo preko brezvodnega bakrovega sulfata, ta pomodri zaradi nastanka kristalohidrata (modre galice)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

dokaz dušika

A
  • Tako da ga pretvorimo v amonijak.
  • Organsko spojino segrevamo ob prisotnosti raztopine natrijevega hidroksida.
  • Vlažen rdeč lakmusov papir pomodri, ko ga izpostavimo hlapom vzorca.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

dokaz z reduktivnim razkrojem

A
  • Dokaz natrija, halogenov, dušika
  • Organske spojine lahko razkrojimo tudi z natrijem
  • Natrij damo v epruveto, segrejemo in dodamo vzorec organske spojine
  • Epruveto potopimo v čašo z vodo, kjer zaradi temperaturne razlike poči.
  • Vsebina epruvete se razlije v vodo, kjer opravimo analizo.
  • Žveplo se pretvori v sulfidne ione, halogeni v halogenidne, dušik v cianidne
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

dokaz sulfidnega iona

A
  • Dokaz žvepla
  • Reagiriajo s svinčevimi ioni Pb2+
  • K dobljenemu bistremu filtratu po razklopu neke spojine z Na, dodamo raztopini ocetne kisline in svinčevega (II) acetata.
  • Nastane črno-rjava oborina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

dokaz halogenidnega iona

A
  • Klorid, bromid, jodid dokažemo z obarjanjem
  • Ione oborimo s srebrovim nitratom
  • K dobljenemu bistremu filtratu po razklopu neke spojine z Na, dodamo raztopini HNO3 in AgNO3
17
Q

srebrov klorid

A

bel

18
Q

srebrov bromid

A

svetlo rumen

19
Q

srebrov jodid

A

rumen

20
Q

dokaz cianidnega iona

A
  • Oborimo z železovimi ioni
  • Filtratu dodamo raztopino NaOH in FeSO4 in FeCl3, po ohladitvi nakisamo z raztopino HCl
  • Zmes se obarva modro
  • Nastali ioni se večejo v modro oborino železov (III) heksacianidoferat
21
Q

bleinsteinova reakcija

A
  • Bakreno žico razžarimo, da oksidira do CuO in očistimo vse nečistoče na njej.
  • Žico potisnemo v organsko snov, žico damo nad gorilnik, če ogenj zagori zeleno se je tvoril bakrov halogenid.
22
Q

dokaz z gorenjem

A
  • Večja kot je količina ogljika v organski spojini, bolj intenzivna bo barva ognja, pojavijo se tudi saje.
23
Q

formule organskih spojin

A

strukturna, racionalna, molekulska, empirična, skeletna, stereokemijska

24
Q

strukturna

A

ponazori vse atome in vezi v molekuli, zamudna za pisanje

25
Q

racionalna

A

: skuapj pisani ogljikovi in vodikovi atomi. Najbolj uporabljen način zapisa. Pregledna in dovolj informativna, hiter prikaz spojine.

26
Q

molekulska

A

prikaže število atomov v molekuli –> manj informativna. Ni razviden način povezovanja atomov.

27
Q

Empirična

A

število atomov posameznih elementov v molekulski formuli okrajšamo na najmanjša cela števila. Predstavlja le celoštevilsko razmerje med atomi v molekuli.

28
Q

skeletna

A

prikaže le skelet/verigo ogljikovih atomov.

29
Q

stereokemijska

A

prikaže kako so atomi razporejeni v prostoru.

30
Q

enojna vez

A
  • tetraedrična zgradba
  • 109,5 stopinj
  • Sp3 hibridizacija
  • Alkani
31
Q

Dvojna vez

A
  • Trikotna zgradba, planarna
  • 120 stopinj
  • Sp2 hibridizacija
  • Alkeni
32
Q

trojna vez

A
  • Linearna zgradba
  • 180 stopinj
  • Sp hibridizacija
  • Alkini
33
Q

Primerjaj enojno, dvojno in trojno vez

A
  • Trojna vez med C atomoma je krajša in močnejša kot dvojna vez in kot enojna vez.
34
Q

Plamen metanola

A

moder

35
Q

Plamen metana

A

svetleč

36
Q

Plamen heksana

A

svetleč, sajast

37
Q

Plamen benzena

A

zelo sajast, svetleč