Mikrobiologija 1

Question 1

Pomen odkritja Louis Pasteur!

Answer 1

• razvije postopek pasterizacije, fermentacija mošta
• odkril povzročitelja kokošje kolere in cepivo
• raziskava stekline in 1885 cepivo

Question 2

Vloga Roberta Kocha pri nalezljivih boleznih!

Answer 2

• metoda za osamitev bakterije,ki povzroča antaraks
• razvije endospore
• povzročitelje kolere in tbc
• postavi kochove postulate za določanje povzročitelja!

Question 3

kaj so Kochovi postulati?

Answer 3

• MO moramo izolirati iz okuženega organizma in ga gojiti v lab v čisti kulturi
• čista kultura mora povzročiti bol znamenja, če ga vnesemo v zdrav organizem
• iz okuženega organizma moramo ponovno izolirati čisto kulturo istega MO

Question 4

Teorija spontane generacije!

Answer 4

• MO nastane iz nežive snovi.

- najmočnejši nasprotnik je Louis Pasteur.

Question 5

Kdaj je WHO razglasil črne koze za izkoreninjene?

Answer 5

1980

Question 6

Napiši povzročitelje in simptome naslednjih bolezni:

Answer 6

• ## Legionella Pneumophila : legionarska bolezen; vročina,glavobol,bol v mišicah

Question 7

Kaj so virusi in kako jih izoliramo iz kužnine?

Answer 7

• so najmanjši brezcelični MO, nimajo citoplazme ali organelov. Nimajo lastnega metabolizma, uporabljajo gostiteljevega. Združujejo se v popolne viruse(virione).
• Izoliramo z laboratorijskim gojenjem in osamitvijo v živalih, oplojenih kokošjih jajcih in celičnih kulturah.

Question 8

zgradba virusov in velikost!

Answer 8

Velikost: 20-300nm

• GENOM (okrogla/linearna molekula nukl ksl, enoverižna/dvoverižna DNA ali RNA, podvojuje se pri sintezi vir delcev z virusnimi encimi)
• KAPSIDA ali PLAŠČ (proteinska lupina iz belj podenot - kapsomera, ščiti in vnaša genom v celico gosta, nekateri samo genom, ki ga obdaja plašč - virusi brez ovojnice)
• OVOJNICA (obdaja kubično somerno ali vijačno somerno nukleokapsido-virusi z ovojnico, vsebuje fosfolipide in glikoproteine, nastaja iz membran gost celice - BRSTENJE!)

Question 9

Morfologija virusov

Answer 9

1. vijačno somerni (spiralni)
2. kubično somerni (poliedrični)
3. virusi z ovojnico
4. kompleksi (binalni)

Question 10

kako razvrščamo viruse glede na genom?

Answer 10

. dvoverižna DNA (bakteriofag,papovavirus,herpesvirus,adenovirus)

• +DNA/ - DNA (parvovirus)
• • RNA (pikornavirus,togavirus,kalicivirus)
• • RNA (ortomiksovirus,rabdovirus,paramiksovirus)
• dvoverižna RNA (reovirus)
• • RNA (retrovirus)

Question 11

razmnoževanje virusov!

Answer 11

1. vezava virusa na receptorje na cel membrani
2. vstopanje virusnega delca v celico
3. slačenje virusa(sproščanje nkl ksl)
4. in 5. izgradnja virusnih sestavin (DNA v jedru, RNA v citoplazmi, vir proteini na ribosomih v citoplazmi)
5. dozorevanje (povezava nkl ksl in proteinov)
6. sproščanje vir delcev iz celice (vir brez ovojniceI in brstenje (z ovojnico)

Question 12

Učinkovanje virusov na celice!

Answer 12

VIRUSNI TROPIZEM: lastnost virusa da se razmnožuje v točno določeni celici. Genetsko določena občutljivost celic in zmožnost virusov, da povzročijo bolezen.
VIROKINI: proteini virusa, ki ovirajo delovanje gostiteljevega imunskega sistema, ne vplivajo neposredno na razmnoževanje virusa.

Question 13

Litična okužba in perzistentna okužba!

Answer 13

LITIČNA: okužena celična kultura-> citopatski učinek->okužba celice s herpesvirusom
PERZISTENTNA: vir se neprestano razmnožujejo in ko zapuščajo celice, brstijo iz cel površine. (kronična okužba jeter z virusom hep C)

Question 14

Latentna okužba!

Answer 14

nirusna nkl ksl se vgradi v genom ali ostane v jedru ali citoplazmi prosta.
občasni sprožilni mehanizmi aktivirajo vir genom, nastane popolen virus, sledi razkroj

Question 15

kako virusi povzročijo rakavo preobrazbo okuženih celic?

Answer 15

• na celično obnašanje vplivajo z:
  1. integracijo virusnega genoma -mutacije
  2. virusni geni, ki vplivajo na regulacijo celice.
  3. spremenjeni geni lahko povzročijo deregulacijo celice.
  DNA virusi: papiloma, hep B, Epstein Barr
  RNA virusi: levkemije

Question 16

kateri virusi povzročajo lokalno in kateri sistemsko okužbo?

Answer 16

LOKALNA: papilomavirus (bradavice), rinovirus,ortomiksovirus,koronavirus (epit cel sluz dihal), rotavirus, kalicivirus (epit cel sluz prebavil)
SISTEMSKA: virusi se iz vstopnega mesta širijo v različne organe in tkiva po LIMFI, KRVI, ŽIVCIH. herpesvirus - iz kože v ganglije po čutnem živcu, rabdovirus - periferija v kostn mozeg.

Question 17

kaj so prioni in kaj povzročajo?

Answer 17

-so beljakovinski delci
-kopičenje netopne beljakovine povzroči gobasto degeneracijo možganovine, gliozo, izgubo nevronov.
.spremenjene oblike normalnih proteinov, ki jih kodira gostiteljev gen v možganih.

-povzroča prionsko bolezen in druge prenosljive /dedne nevrodegenerativne bolezni : CREUTZFELDT JAKOBOVA BOL IN GERSTMANN STRAUSSLERJEV SINDROM (ljudje) in SCRAPIE (praskavec,ovce in koze)

Question 18

Razlike med bakterijami in virusi!

Answer 18

BAKTERIJE: nkl DNK, RNK, nimajo jedrne membrane, imajo trdo cel steno,razmnožujejo znotraj in zunaj celice.
VIRUSI: nkl DNK, RNK, nimajo jedrne membrane, nimajo trde cel stene, razmnožujejo v celici.

Question 19

Razlika med prokariontsko in evkariontsko celico!

Answer 19

PROKARIONTSKA: ena krožna molekula DNK, lahko tudi manjše krožne molekule (plazmidi). Nimajo jedra, organelov, DNK je v citoplazmi, nukl telo(nukleoid), ribosomi so manjši od 70S (50S in 30S)
EVKARIONTSKA: DNK je razdeljena na kromose v celičnem jedru, v citoplazmi so organeli (mitohondriji,kloroplasti,endoplazemski retikulum,Golgijev aparat,lizosomi, veliki ribosomi 80S (60S in 42S)

Question 20

Kaj so bakterije?

Answer 20

enocelični,mikroskopsi prokariontski organizmi, ki se razmnožujejo z delitvijo na dvoje - BINARNA FISIJA.

Question 21

Velikost in oblika bakterij!

Answer 21

Velikost: 0,3-20mikrom, premer 1 mikrom.
Oblike: koki(kroglasti),bacili(paličasti), kokobacili(vmesna), spirili(spirohete), korinebakterije(skupine), streptokoki, pnevmokoki (verižice), stafilokoki(grozdate skupine), mikobakterije(razvejane paličaste bakt), streptomicete(micelijem podobne strukture).

Question 22

Opiši postopek barvanja po GRAMU

Answer 22

Vzorec nanesemo na objektno steklo, ga posušimo in fiksiramo nad ognjem. Na vzorec nanesemo barvilo metilvijolično, po spiranju sledi fiksacija metilvijoličnega z jodovo raztopino. Ob stiku barvila z raztopino joda se tvorijo kristali metilvijoličnega. Odvečno barvilo speremo z zmesjo acetona in etanola, pri čemer se gramnegativne bakterije razbarvajo. Grampozitivne bakterije se ne razbarvajo, saj kristali metilvijoličnega ostanejo ujeti v debeli plasti peptidoglikana. Gramnegativne bakterije nato rdeče obarvamo s fuksinom ali safraninom. Na mikroskopski sliki so gram-pozitivne bakterije obarvane vijolično, gramnegativne pa rdeče.

Question 23

Katera barvila uporabljamo za barvanje bakt po Gramu in katere se obarvajo vijolično in katere roza?

Answer 23

GRAM POZ: zadržijo osnovno barvo kristal vijolčno. (streptococcus pyogenes, streptoc pneumoniae, staphylococcus aureus, enterococcus faecalis, clostridium species)
GRAM NEG: razbarvajo se med postopkom barvanja in se obarvajo s safraninom, ki je rožnato. (salmonella species, shigella species, neisseria gonorrhoeae, neisseria meningitidis, haemophilus influenzae, escherichia coli, klebsiella pneumoniae, proteus species, pseudomonas aeruginosa)

Question 24

Naštej 3 pomembne gram poz in gram neg bakterije in opiši bolezen, ki jo povzročajo!

Answer 24

Gram poz: 1. streptococcus pyogenes: angina, rintis, sinusitis, konjuktivitis, otitis, pljučnica, koža: impetigo, šen, celulitis 2. streptococcus pneumoniae: pljučnica, rinitis, sinusitis, konjuktivitis, otitis, bronhitis, meningitis, sepsa 3. Staphylococcus aureus: dihala: sunisitis, otitis, peritonzilarni absces, pljučnica, koža: folikulitis, impetigo, furunkel,sepsa

Gram neg: 1. Haemophilus influenzae: meningitis, epiglottitis, konjuktivitis, pljučnica, bronhitis 2. Escherischia coli: vnetje crevesja 3. Neisseria gonorrhoeae: gonoreja

Question 25

Zgradba bakterije!

Answer 25

kapsula, cel stena(obdaja citopl membrano), cel membrana(selektivno prepustna), citoplazma, strukture v citoplazmi ( ribosomi, nukleoid, plazmidi, transpozoni, endospore), strukture izven citoplazme ( bički, pilusi)

Question 26

Opiši zgradbo in vlogo bakter citoplazemske membrane!

Answer 26

• Obdaja bakt citoplazmo, leži pod celično steno
• poltekoči dvosloj fosfolipidov z umeščenimi proteini, selektivno prepusna : voda, raztopljeni plini in lipofilne molek lahko prehajajo s prosto difuzijo preko majhnih por(0,8nm), ostalo z aktivnim prenosom.

Question 27

Kako poteka transport snovi skozi citoplaz membrano?

Answer 27

1. aktiven transport in selektivna prepustnost
2. elektronski prenos in oksidativna fosforilacija pri aerobnih bakterijah
3. prenos bakt hidrolitičnih encimov v okolico
4. prostorska organizacija multiencimskih sistemov za gradno DNK, membrane in stene
5. receptorska funkcija za signale iz okolice

Question 28

Kaj je kemotaksa?

Answer 28

Usmerjeno gibanje bakterij glede na koncentracijo snovi

Question 29

Kako je zgrajena celična stena bakterije?

Answer 29

-Trdno ogrodje iz polimera peptidogikana. Preprečuje lizo celic zaradi osmotskega tlaka, izmenično povezane molekule.
Posamezne polisaharidne molek so s kratkimi peptidi povezane v trdno mrežo, ki ovija bakt celico (gram po-več plasti , gram neg-enojna/dvojna plast)

Question 30

Razlika med cel steno Gram poz in Gram neg bakterije?

Answer 30

Gram pozitivna: poleg peptidoglikana je še: - LIPOTEIHOIČNA KISLINA (kovalentno povezana z glikolipidi citopl membrane) - TEIHOIČNA KSL (ovija peptidoglikan in za pritrjevanje na gostiteljeve celice)
Gram negativna: - ZUNANJA MEMBRANA (lipidni dvosloj s proteini, vsebuje porine, ki omogočajo prehranjevanje in lipopolisaharide) - PERIPLAZEMSKI PROSTOR (vezani proteini n arazlična hranila, hidrolitični enicimi in encimi za inaktivacijo atb)

Question 31

Kaj je bakterijska kapsula in kaj spora?

Answer 31

KAPSULA: zunajcelični,polisaharidni sloj ki tesno obdaja bakterijo, tvori biofilm-glikokaliks(adherenca). Ščiti bakterijo pred protitelesi in fagocitozo, tako poveča invazivnost in patogenost.
SPORA: metabolna neaktivna celica. Do sporulacije pride v neugodnih življenskih razmerah(obda se z ovojnicami ki tvorijo debelo in trdno steno, nastane ENDOSPORA). Je zelo odporna na izsušitev, vročino,kemikalije. V citoplazmi ima ohranjen celoten genom.Ko se življenje razmere izboljšajo ovojni razpadejo,bakterije iz okolja sprejema vodo,preide nazaj v vegetativno aktivno obliko-germinacija. (rod bacillus in clostridium)

Question 32

Zakaj potrebuje bakterija bičke in kje se nahajajo?

Answer 32

‘FLAGELI’: služijo bakteriji za gibanje. Orientacija je odvisna od dražljajev(usmerjeno gibanje). Tvori jih protein flagelin. Vsajen je v Bazalno telesce, ki deluje kot motor, ki omogoča bičku rotacijo in stem gibanje bakteriji (E.coli 270 obratov/sek)

Question 33

Razlika med bički in pilusi!

Answer 33

PILUSI(FIMBIJE): Vlakna na površini Gram neg bakterij -daljši (fimbrije) za pritrjevanje na epitelij, vebujejo adhezine na vrhu pilusa, - krajši (F ali sex pili) spolni pilusi za izmenjavo genov - konjugacija.

Question 34

Sestava in funkcija citoplazme bakterije?

Answer 34

Sestava: 80% voda, nkl ksl,proteini,aminokisline,OH,lipidi, anorganski ioni, nizkomolek snovi. Tekoči del je CITOSOL.
Funkcija: bakterija izloča eksoencime, ki hidrolizirajo makromolekule zunaj celice, ki lahko potem vstopajo v celico. Poteka večina bakter metabolizma(kata in anabolizem)-kontrolitajo endoencimi. Vsebuje tudi spiralne aktinu podobne proteine ki s cel steno sodelujejo pri vzdrževanju celične oblike.

Question 35

Strukture ki se nahajajo na površini bakt celici!

Answer 35

Ribosomi, nukleoid, plazmid, transpozon.

Question 36

Razmnoževanje bakterij!

Answer 36

v primernem okolju pride do delitve na dvoje BINARNA FISIJA.
Hčerinski celici: rasteta,poveča se volumen citoplazme, podaljša se cel stena,mezosom organizira ločitev bakt genoma, iz mezosoma se oblikujeta 2 prečni membrani.vsaka zgradi še steno in nastaneta 2 samostojni celici.

Question 37

Teoretični model rasti v zaprtem prostoru!

Answer 37

1. faza prilagajanja
2. faza logaritemske rasti
3. stacionarna faza
4. faza odmiranja

Question 38

kako v klinični mikrobiologiji določimo število bakterij v kliničnem vzorcu?

Answer 38

generacijski čas bakterije=čas ki je potreben da v optimalnih okoliščinah nastaneta 2 hčerinski celici(15-20min).
Določanje števila bakterij : CFU(colony forming unit)

Question 39

Katere lastnosti so pomembne pri identifikaciji bakterij?

Answer 39

• Barvanje po gramu
• mikroskopiranje
• encimski testi za ugotvaljanje metabolne znač
• ugotavljanje bakt proteinov
• analiza genoma

Question 40

Filogenetična klasifikacija bakterij!

Answer 40

razvršča organizme po njihovi evolucijski sorodnosti,ki temelji na genetični podobnosti - podobnosti ribosomske RNA