latinska amerika Flashcards
kaj je Severna Amerika?
ali Angloamerika
= ZDA, Kanada, Grenlandija
Mehika se je uveljavila kot del Severne Amerike s podpisom Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAF-TA), kasneje pa še z USMCA
kaj je Latinska Amerika?
- = Južna Amerika + Srednja Amerika
- najdaljša celina v smeri sever-jug
- bogato z naravnimi viri (tropski deževni gozd, rude, energijske vire)
- velika etnična raznolikost (staroselci + priseljenci iz Evrope), v 21. st se začnejo staroselci ozaveščati glede svoje vloge in pravic
- del manj razvitega sveta
- visoka stopnja urbanizacije
kako se deli Srednja Amerika?
- Mehika
- Medmorska Amerika
- Karibsko otočje - Bahami, Veliki Antili (Kuba, Haiti, Dominikanska rep., Jamajka, Puertoriko), Mali Antili (Trinidad, Barbados..)
Kolumbovo odkritje Amerike
- ko je prišel na “novi svet”, je mislil, da je prišel v Indijo ⇒ staroselci = “Indijanci”
- označuje prodor evropske kulture in civilizacije v neznane dele sveta ⇒ začetek kolonizacije sveta
- prodor konkvistadorjev = uničenje staroselskih civilizacij in nasilno podjarmljenje njihovega prebivalstva
- “kolumbovska izmenjava”
- evropski osvajalci so spremenili način dotedanje kmetijske pridelave
- uvedba kolonialnega gospodarstva, ki je bil predhodnik sodobnega globalnega gospodarstva
zakaj je veliko ljudi umrlo ob “stiku dveh svetov”?
- prodor konkvistadorjev = uničenje staroselskih civilizacij in nasilno podjarmljenje njihovega prebivalstva
- bolezni, ki so jih prinesli Evropejci (gripe, ošpica, črne koze)
kaj je “kolumbovska izmenjava”?
- = izmenjava kulturnih rastlin in domačih živali med novim in starim svetom
- iz Amerike v Evropo: ananas, paprika, paradižnik, krompir, koruza, kakav, vanilija, tobak, puran
- iz Evrope v Ameriko: riž, pšenica, grozdje, hruške, goveda, ovce, konji, bolezni
kako so evropski osvajalci spremenili način dotedanje kmetijske pridelave v Lat. Ameriki?
uvedba dva tipa kmetijskih posestev: haciende in plantaže
kaj so haciende?
- = veleposestva, značilna za notranjost celine
- ekstenzivna raba tal
- vzreja domačih živali
- glavni interes lastnikov: prestiž
značilnosti plantaž
- značilne za obalna območja
- intenzivna raba tal
- pridelava namenjena izvozu
- glavni interes lastnikov: dobiček
- za delo so morali uvoziti sužnje iz Afrike
- upravljanje so prevzeli Američani in transnacionalne družine
na čim je temeljilo kolonialno gospodarstvo?
na pridobivanju kmetijskih pridelkov in surovin, ki so jih v končne izdelke predelovali zunaj Latinske Amerike, kamor se je stekal dobiček
Kostarika
- v tropskem pasu Medmorske Amerike
- vroča točka biodiverzitete (veliko različnih živih bitij)
- najvišji življenjski standard, izobrazbena raven v Medmorski Ameriki
- okoljevarstvena zavest, zaustavitev krčenje gozda, ustanovitev narodnih parkov
- ena od vodilnih držav ekoturizma => veliko dohodka
kolonialna arhitektura
Španci so želeli osvojenim ozemljem dati čim bolj “domači” videz ⇒ uvedba svojega naselbinskega sistema, staroselci se preselijo z njihove zemlje v novoustanovljene (kolonialne) vasi in mesta
kolonialna mesta so bili zgrajeni po španskem vzorcu — so uporabljali isti način javne uprave kot v Španiji
podobno so naredili Portugalci v Braziliji
kaj so bila središča kolonialnih mest?
- = osrednji trg (špan. plaza)
- so še danes družabno zbirališče prebivalstva in prostor za družbene dogodke
- ob eni strani je glavna cerkev, ob drugi so najpomembnejše upravne zgradbe
- okrog trga in v sosednjih ulicah so trgovine in uradi
- okoli se širijo stanovanjske četrti, v katerih so hiše razporejene v obliki šahovnice
koliko je etnični mozaik Latinske Amerike “latinski”?
- predvsem latinski v jezikovnem pogledu, saj je večino ozemlja osvojila Španija in Portugalija, nekateri deli, predvsem v Srednji Ameriki, pa so osvojili Francozi, Britanci in Nizozemci
- priseljenci iz Evrope, Afrike in Azije so nadomestili demografske izgube staroselskega prebivalstva ⇒ Latinska Amerika še danes ima zelo pestro sestavo prebivalstva
- na plantažna območja Karibskega otočja in južnoameriškega atlantskega obalnega pasu iz Afrike pripeljali skoraj 10 milijonov afriških sužnjev
- v veri je tudi “latinski” vpliv navidezen
kje so se ohranili Indijanci kot večinsko prebivalstvo? kje prevladuje evropsko prebivalstvo?
le v andskih državah in ponekod v celinski Srednji Ameriki, kjer so imeli svoje države Azteki, Maji in Ink
evropski priseljenci živijo v prevladi le v Argentini, Urugvaju in na jugu Brazilije
oznake za prevladujoče mešano prebivalstvo
/+ kje se največ pojavijo
mestici = mešani prebivalci evropskega rodu in Indijanci, ki tvorijo večino v Mehiki, Medmorski Ameriki in velikem delu Južne Amerike
mulati = mešani preivalci evropskega in afriškega rodu, ki se nahajajo predvsem na plantažnih območjih
jezikovna sestava
prevladujeta španski in portugalski jezik, ki sta tudi uradna jezika
v manjših državah/kolonijah uporabljajo francoščino kot uradni jezik (v Francoski Gvajani, Haiti), tudi pa angleščino (na Jamajki, Gvajani) ali nizozemščino (v Surinamu)
indijanski jeziki nimajo statusa uradnih jezikov, marsikje pa se uporabljajo kot pogovorni jeziki
verska sestava
- Južna Amerika ima najvišji delež katoliškega prebivalstva na svetu (40%), 80% prebivalstva Južne Amerike je katoliško
- značilno je spajanje katoličanstva z elementi staroselskih in afriških verstev
- med urbanim in revnejšim prebivalstvom se je povečal delež protestantov, zlasti v Srednji Ameriki in Braziliji
- razvile so se posebna verstva, ki kažejo afriško poreklo
družbeno-geografski problemi latinske amerike
politična nestabilnost
socialne razlike
kriminal
rast barakastih naselj
o politični nestabilnosti v lat. ameriki
- 20.stoletje = Latinska Amerika je veljala za območje politične nestabilnosti in revolucionarnih gibanj, ki so temeljila na socialnih razlikah
- v času hladne vojne, so te gibanja podpirala Sovjetska zveza
- v nekaterih državah je vrsto let delovala gverila, česar ZDA ni trpelo in je z avtoritarnim režimom in vojaškimi huntami so varovale svoje interese (protikomunizem)
- lastna represivna narava gibanj in gospodarske neuspešnosti ⇒ revolucionarna gibanja so sčasoma zadušili ali so sami izgubila naboj, kar velja predvsem za Kubo in Venezuelo
revolucionarna gibanja v Kubi
- Kuba je dolgo bila navezana na ZDA
- skorumpirani avtokratski režim ZDA je sčasoma zgubil podporo – 1959 = z revolucijo, oblast prevzame Fidel Castro
- Fidel Castro se je povsem obrnil interesom ZDA in se navezal na Sovjetsko zvezo ⇒ ZDA je za Kubo uvedla popolno gospodarsko blokado
- kljub avtoritarnemu režimu je pridobil simpatijo, saj je uvedel ukrepe, ki so izboljšali življenje revnih množic
- po razpadu Sovijetske zveze, se je Kuba znašal v zelo hudi krizi, saj je zgubila svojega glavnega kupca, ki je kupoval njen glavni vir dohodka – sladkor ⇒ uvedla nove reforme in odpre vrata tujim vlaganjem v turizem
- blokada s strani ZDA ni še omajala in je prispevala k nizkemu življenjskemu standardu večine
posledice politične nestabilnosti v lat. ameriki
- oblasti v številnih državah so se v sedemdesetih letih močno zadolžile pri tujih bankah
- od devetdesetih letih naprej je skoraj na celi celini nastopilo obdobje večstranske demokracije s svobodnimi volitvami
- prvo desetletje 21. st. = latinskoameriško gospodarstvo v povprečju je doživelo precejšnjo rast
o obdobju večstranske demokracije s svobodnimi volitvami
- 90.leti
- demokratično izvoljeni voditelji so zaradi zahtev tujih upnikov oprijeli modela razvoja, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo
- podpirali so privatizacijo in neposredna tuja vlaganja, kar je spodbudilo hitro gospodarsko rast
- prebivalstvo je občutilo, da ta razvoj koristi le premožnejša ⇒ na volitvah so začeli zmagovati levičarsko naravnani in populistični voditelji, ki so ostro zoperstavljali interesom ZDA
- korupcija, slabši gospodarski rezultati ⇒ nekatere države obrnijo v drugo smer (Brazilija)
o gospodarski rasti v latinski ameriki
večji delež, razlog, s čim je povezano
- večji delež znaša: Mehika, Brazilija, Čile, Argentina, Peru
- glavni razlog: povečano svetovno povpraševanje po obilnih in delno na novo odkritih latinskoameriških naravnih virih
- povezano z dinamičnim razvojem Kitajske in njenim vse večjim povpraševanjem po surovinah, energijskih virih in kmetijskih pridelkih ⇒ izjemno večanje trgovske menjave med Kitajsko in Latinsko Ameriko in je Kitajska izpodrinila ZDA kot najpomembnejši trgovski partner v Braziliji
o izvozu izdelkov latinske amerike
ovira, skupine
- V EU skoraj ¾ izvoza ostane znotraj držav članic, v Latinski Ameriki pa le ¼
- zaprtost medsebojnih trgov je bila ena od pomembnih ovir za razvoj L.A.
- devetdeseti leti 20. st. = oživlja se koncept povezovanja, vendar so nekatere od ustanovljenih skupnosti do danes že razpadle
- skupnost MERCOSUR (ustanovljena v 1991) je izkazala največ vztrajnosti, kljub občasnim večjim nesoglasjem
- 2011 = Čile, Peru, Kolumbija in Mehika (države, ki ležijo ob Tihem oceanu) ustanovijo Pacifiško zvezo
skupnost MERCOSUR
- ustanovljena v 1991
- na začetku je vključevala države z juga Južne Amerike (Brazilija in Argentina na čelu)
- kasneje se je pridružilo še nekaj južnoameriških držav
Pacifiška zveza
- ustanovljena leta 2011
- Čile, Peru, Kolumbija in Mehika (države, ki ležijo ob Tihem oceanu)
- namen: medsebojno povezovanje, pospeševanje trgovine z azijskimi državami (predvsem Kitajska), ustanovitev protiuteža Braziliji
- po vrednosti izvoza močno presega MERCOSUR
to, kar je pripomoglo k zmanjšanju prepada med bogatimi in revnimi v L.A.:
- izjemno hitra gospodarska rast latinskoameriških držav
- različne oblike dajanja denarne pomoči najrevnejšim
=> z rastjo prihodka revnejših, ne pa s prerazporeditvijo dohodka od bogatih k revnim
oblike dajanja denarne pomoči najrevnejšim v latinski ameriki
- pogojevalni programi pomoči (Bolsa Familia v Brazilija, Oportunidades v Mehiki)
- denarna nakazila, ki jih družinski člani, zaposleni v tujini, pošiljajo svojim domačim
Bolsa Familia
- v Braziliji uvedeno 2003
- najobsežnejši pogojevalni programi pomoči
- najrevnejše družine, ki se prijavijo vanj, dobijo vsak mesec denarno pomoč
- te družine morajo redno pošiljati otrok v šolo in na cepljenja
- da bi prepričali zlorabe, ta denar ne dobijo v gotovini, ampak ga pošljejo na posebno bančno kartico, ki je praviloma naslovljena na mater
- prejema to pomoč okoli ¼ brazilskih gospodinjstev
- je omogočila zmanjšanje najhujše revščine za ⅕, zmanjšanje izkoriščanja otrok za delo, večanje možnosti izobraževanja otrok
- nasprotniki programa trdijo, da z njim ljudi ne navajajo k samostojnosti, ampak k odvisnosti od pomoči
- uspešnost ⇒ zgled odpravljanja revščine v drugih delih sveta
Oportunidades v Mehiki
- pogojevalni programi pomoči
- vključeno je 30% prebivalstva
- podoben programu Bolsa Familia
o korupciji v latinski ameriki
- vsesplošna korupcija gre za eden od največjih problemov L.A.
- v številnih državah med najbolj skorumpiranimi je policija in sodstvo ⇒ boj proti korupciji ni učinkovit
- vojska da najbolj zaupanja, saj jo uporabljajo tudi za intervencije proti organiziranemu kriminalu
vzroki za kriminal:
- velike socialne razlike
- v najrevnejših delih celine si policija skoraj ne upa in tamkajšnje življenje upravljajo kriminalne združbe
- zapuščeni otroci
smrti povezani s kriminalom
- največ nasilja, ki končajo s smrtjo je povezana s proizvodnjo in trgovino z mamili
- največ smrti zaradi prevoza drog je v Mehiki
- število nasilnih smrti glede na število prebivalcev so največje v državah Medmorske Amerike, kjer glavni tokovi droge potekajo zgoščeno po ozkem kopenskem pasu njihovega ozemlja (najhuje sta prizadeta Salvador in Honduras)
Mamilarska vojna v Mehiki in Medmorski Ameriki
- karteli (mamilarske združbe) obračajo neznanske vsote denarja v zvezi z drogo ⇒ uspešno podkupujejo/ustrahujejo policijo, sodstvo in državne voditelje
- v Mehiki in Medmorski Ameriki so karteli “razdelili svoja ozemlja” in skušajo drug drugega izpodrivati in lahko prihaja med njimi do brutalnih obračunov
- v Mehiki je največ nasilnih smrti tam, kjer prihajajo/odhajajo droge iz države — žrtve so kriminalci, policisti in nedolžni civilisti, ki se na mestu znajdejo po naključju
- nasilnih smrti glede na število prebivalcev v državah, prek katerih potekajo tokovi drog, je več kot v dražavah proizvajalkah teh drog
o urbanizaciji v latinski ameriki
- odseljevanje prebivalstva s podeželja ⇒ v mestah živi okoli 80% prebivalstva
- L.A. je najbolj urbaniziran del gospodarsko manj razvitega sveta
- v vsaki državi je ena ali dva mesta, v katere se preseljujejo prebivalci in so 3-4 krat večja od ostalih večjih mest v državi = metropole — vanj so usmerjena skoraj vsa tuja vlaganja, drugi deli države pa zaostajajo v razvoju
- v mesta beži mlado prebivalstvo, saj le tam lahko izidejo iz revščine
- mesta nimajo pomembne infrastrukture in drugih možnosti za sprejem tolikšnega števila priseljencev ⇒ velike prostorske, socialne in okoljse probleme
o rasti slumov, barakarskih naselj
- večina priseljencev je revnih in slabo izobraženi ⇒ ne morejo si kupiti/najeti stanovanj ⇒ organizirajo se na obrobjih mest zunaj uradno zazidljivih zemljišč na črno postavljajo barakarska naselja
- uporabijo najpreprostejši gradbeni materiali (les, karton, …)
- tega ne morajo si privoščiti preprečiti mestne oblasti ⇒ postopna legalizacija takih naselij ⇒ vedno več slumov
- so dobro organizirani in motivirani — sčasoma za silo poskrbijo za elektriko, pitno vodo, barake pa se spreminjajo v zidane hiše
- življenje v bakarskih naseljah niso pod nadzorom uradnih oblasti, nadzorjujejo rivalske kriminalne službe
- najbolj znana takšna naselja so favele v Braziliji
Curitiba, Brazilija
- okoli 2 milijona prebivalcev
- na jugu Brazilije
- najvišji življenjski standard
- hitra rast mestnega prebivalstva, prometa ⇒ 1974 = uvedba sistema avtobusnega hitrega prevoza, ki je navdihnil nastanek podobnih sistem po celotni L.A. in svetu
- stotine minibusov peljejo dnevne migrante iz mestne okolice do posebnih terminalov, od kod teh migrantov veliki in hitri avtobusi razvažajo do različnih točk v mestu ⇒ manjša poraba goriva ⇒ eno izmed najmanj onesnaženih mest v Braziliji
- ⇒ mesto je dobil v 1996 naziv “najbolj inovativno mesto na svetu”
litosferske plošče, ki se stikajo v Srednji Ameriki
- Severnoameriška
- Tihooceanska
- Karibska
- Kokos
- Južnoameriška
- plošča Nazca
glavna območja subdukcije v Srednji Ameriki
- območje Malih Antilov, oz. območje na vzhodnem robu Karibske plošče, kjer stika z Južnoameriško in Severnoameriško ploščo
- območje ob tihooceanski obali Mehike in Medmorske Amerike, oz. območja stika plošče Kokos s Severnoameriško, Karibsko, Južnoameriško in ploščo Nazca
geografska enota Mehike
- severna polovica Mehike je v naravnogeografskem pogledu nadaljevanje pokrajin z jugozahoda ZDA
- severnoameriški gorati zahod nadaljuje proti jugovzhodu v obliki 2 gorskih verig: Sierra Madre
- med Sierro Madre leži Mehiško višavje
geografska enota Medmorske Amerike
- po Mehiki se kopno zavije bolj proti vzhodu in postaja vse ožje
- najožje (70 km) je na sredini Paname ⇒ zgraditev Panamskega prekopa
- notranjost Medmorske Amerike je gorata
- države: Gvatemala, Belize, Salvador, Honduras, Nikaragva, Kostarika, Panama
vzroke za katastrofalnost potresov v Srednji Ameriki:
- bližina stikom litosferskih plošč
- potresna ranljivost mest — revnejša mesta manj vlagajo v protipotresno gradnjo
o potresu na Haitiju (2010)
- magnituda 7,0 po Richterjevi lestvici
- umrlo je 100 000 - 316 000 ljudi
- milijon je ostalo brez doma
- geološke, zgodovinski, politični dejavniki ⇒ učinki potresa so bili slabši, kot če bi se potres zgodil nekje drugje
- potres je uničil večji delež bivališč, upravnih in vladnih zgradb, šol, bolnišnic in osrednji zapor, iz katerega so pobegnili zaporniki
