Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biologija > Evolucija > Flashcards

Evolucija Flashcards

1
Q

Kaj je evolucijska biologija?

A

Veda in znanost o izvoru in razvoju živih bitij v geološki zgodovini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Evolucijske raziskave

A
  • izvor in nastanek sistematskih skupin (filogeneza)
  • zgodovinsko spreminjanje teh skupin (filogenetske spremembe)
  • vzroki za takšno spreminjanje
  • mehanizmi evolucije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Jean-Baptiste Lamarck

A

Zaporedja različnih fosilov lahko razložimo s postopnim spreminjanje organizmov skozi daljša časovna obdobja.
1. deli telesa, ki so v uporabi postanejo močnejši
2. pridobljene lastnosti se dedujejo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Charles Darwin

A

S knjigo O nastanku vrst z naravnim izborom je utemeljil, na kak način se vrste spreminjajo. Dve glavni trditvi:
1. vsa živa bitja izvirajo iz skupnega prednika na temelju dedovanja lastnosti s postopnim spreminjanje
2. to postopno spreminjanje povzroča NARAVNI IZBOR

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

4 glavne postavke evolucijske teorije

A
  1. osebki iste vrste se med seboj razlikujejo
  2. velik del te različnosti podedujejo potomci
  3. čezmerno potomstvo = hiperproduktivnost
  4. naravni izbor
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Boj za obstanek

A

Boj za obstanek poteka med predstavniki iste vrste.
Je tudi boj za razmnoževanje, saj zmagovalci prenesejo svoje gene na potomce.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Evolucijske prilagoditve (adaptacije)

A

Evolucijske prilagoditve (adaptacije) so podedovane spremembe, ki se zgodijo skozi čas (skozi več generacij) in omogočajo organizmom preživetje in večjo reproduktivno uspešnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Razlika med aklimatizacijo in adaptacijo

A

Aklimatizacija je prilagajanje osebka na nihanje razmer v okolju, adaptacija pa je dedna sprememba.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Populacija

A

Populacija je skupina osebkov iste vrste, ki živijo v istem času na istem prosturu in se med seboj razmnožujejo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Vrsta

A

Vrsta je skupina populacij iste vrste, ki se med seboj lahko razmnožujejo in imajo plodne potomce.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Hiperprodukcija

A

Je izjemna sposobnost organizmov za razmnoževanje.
Primeri: bakterije, sloni, hrast

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

3 pogoji za evolucijo

A
  1. Raznolikost
  2. Dedovanje
  3. Razmnoževanje
    Če kateri izmed teh pogojev ni izpolnjen, ne gre za pravo evolucijsko sprememinjanje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Variabilnost osebkov znotraj iste vrste (vzroki)

A
  1. Spolno razmnoževanje
  2. Mejoza
  3. Mutacije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Evolucijski dejavniki

A
  • naključje: genetski zdrs
  • mutiranje
  • preseljevanje
  • naravno izbiranje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Dokazi za evolucijo (naštej)

A

Fosili, zakrneli organi in geni, zgradba organizmov, embriologija, mulekulska evolucija, umetni izbor.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj so fosili?

A

Fosili so okameneli deli teles, iztrebki in sledovi organizmov, ki so živeli v prejšnjih obdobjih zemeljske zgodovine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj je paleontologija?

A

Paleontologija je veda, ki razlaga fosile in proučuje življenje v geološki zgodovini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kako določamo starost fosilov?

A

Z vodilnimi fosili, radiometričnim datiranjem in z molekularno uro.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Radiometrično datiranje

A

Pod vplivom žarkov se sproščajo nevtroni. Prost nevtron se veže z dušikom 14N, ki razpade v jedro 14C in proton. Izotop ogljika se veže s kisikom in dvori ogljikov dioksid, ki ga rastline porabijo za fotosintezo. Te rastline pojedo živali in mi. Ko umremo se spremeni razmerje med izotopi, ker ne vgrajujemo več ogljika. 14C razpade v 14N. Ker izotop 14C razpada z znano hitrostjo, lahko izmerimo razmerje med 14C/12C ter tako določimo starost fosila. Količino obeh izotopov merimo z masno spektometrijo.
Hitrost razpadanja je podana v razpolovnem času.
t1/2 = 5730 let

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Vrste fosilov

A

Direktni (deli teles) in indirektni (sledovi).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Živi fosili

A

Živi fosili so živeči organizmi, ki so po zgradbi podobni vrstam, poznanim samo po fosilnih ostankih, hkrati pa nimajo drugih živečih sorodnikov (tuatara, ginko).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Fosili prehodnih oblik

A

Ti fosili dokazujejo, da fenotipsko spreminjanje poteka v majhnih korakih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Zakrneli organi

A

Če organ ni potreben za preživetje, se na njem skozi čas naberejo mutacije, zaradi katerih zakrni. Če je organ nujno potreben za preživetje bo naravni izbor poskrbel, da se mutacije izločijo iz populacije.
Primeri: Zadnje okončine kitov, trtica, slepič

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Zakrneli geni / psevdogeni

A

Podobno kot pri zakrnelih organih.
Psevdogeni imajo podobna zaporedja kot delujoči geni, vendar se zaradi mutacij ne prevedejo v beljakovino.
Primer: Mutacija gena GLO (vitamin A)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Navidezno nepopolne lastnosti

A

Te opravljajo svojo vlogo, vendar le za silo.
Primer: Povezanost prebavne in dihalne poti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Atavizmi

A

Pojav lastnosti, ki sicer za neko vrsto niso običajne, vendar jih imajo njihovi daljni sorodniki oz. domnevni daljni predniki. Do izražanja teh genov pride zaradi okvare regulacijskih genov.
Primer: Zelo poraščeni ljudje, rep pri dojenčkih, drugi par plavuti pri delfinu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Teorija o tektoniki plošč

A

S teorijo o tektoniki plošč (Wegner 1912) lahko razlagamo in napovedujemo razporejenost določenih fosilov na nekem območju.
Primeri: vretenčarji, bukovec

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Endemične vrste

A

So vrste, ki so se razvile iz populacij, ki so bile daljši čas prostorsko ločene od drugih populacij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kaj je filogenija?

A

Je evolucijska zgodovina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Zgodovina življenja na zemlji je skupno delovanje dveh procesov:

A
  1. postopno spreminjanje posameznih vrst
  2. nastajanje novih vrst (filogenetsko ali evolucijsko drevo)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Homologije + primeri!

A

Homologije so podobnosti, ki jih vrste podedujejo od skupnih prednikov.
Primer: Pentadaktilne okončine vretenčarjev
Adaptivna radiacija: Osnovna struktura okončin se je prilagodila načinu premikanja v različnih okoljih.

32
Q

Analogije

A

Analogije so podobnosti, ki niso podedovane, ampak jih različne vrste pridobijo evolucijsko neodvisno.

33
Q

Kovergenca

A

Kovergenca vodi v nastanek analognih lastnosti. Vrste, ki so v zelo daljnem sorodstvu, si zaradi podobnega okolja in načina življenja postajajo podobne.
Primeri: hidrodinamična oblika telesa, netopir in muha

34
Q

Divergenca

A

Divergenca vodi v nastanek homolognih lastnosti. Med populacijami iste vrste pride zaradi prilagajanja različnim okoliščinam do kopičenja razlik. Med seboj so si podobni v strukturi in funkviji organov.

35
Q

Manjkajoči (vezni) členi

A

Štirinožni kopenski vretenčarji so se razvili iz rib, vendar ni živečih vmesnih oblik. Znanstveniki so našli fosile manjkajočih členov in tako podkrepili evolucijsko teorijo.
Primeri: kiti, fosil praptiča

36
Q

Razvoj zarodkov (embriologija)

A

Bolj so si organizmi evolucijsko sorodni, dlje časa si bosta zarodka v razvoju podobna.
Škržni loki so se pri morskem pesu razvili v škržne strukture, pri človeku pa v druge strukture v glavi.

37
Q

Molekularna biologija

A

Bolj so si organizmi evolucijsko podobni, bolj podobne imajo tudi gene. Zadnje čase je bolj v uporabi genetsko evolucijsko drevo.

38
Q

3 domene

A

Evkarionti, bakterije in arheje.

39
Q

Umetni izbor

A

Človek umetno izbira, katere lastnosti bo razmnoževal naprej. Poteka bistveno hitreje kot naravni izbor.

40
Q

Evolucijska biologija (laboratorijsko opazovanje)

A

Laboratorijsko opazujemo le vrste s kratkim generacijskim časom. Znanstveniki spreminjajo pogoje za nadzarovano sprožitev delovanja naravne selekcije.
Primeri: vinska mušica, brezovi pedici, odpornost bakterij na antibiotike

41
Q

Muller-Urey-ev poskus

A

S vzpostavitvijo podobnih razmer, kot je bila prvotna Zemljina atmosfera, sta želela dokazati nastanek organskih molekul.
Postopek:
1. v prvi bučki (hidrosfera) segrevamo vodo, da nastane vodna para
2. atmosfera vsebuje vodik, metan, amonijak in vodno paro
3. s strelami sta ponazorila takratne razmere (vulkani, nevihte…)
4. v kondenzatorju se voda ohladi in nabirajo se raztopljene molekule
5. na koncu sta analizirala vzorec v erlenmajerici
Ugotovila sta, da so nastale preproste in bolj kompleksne spojine, kar pomeni, da so organske spojine na Zemlji nastale abiotično.

42
Q

Reducirajoča atmosfera

A

V Zemljini prvotni atmosferi so se nahajali plini kot so vodik, metan, amonijak…, ki so izvirali iz vulkanov. Atmosfera je brez kisika!

43
Q

LUCA

A

LUCA je zadnji vsesplošni skupni prednik.

44
Q

Heterotrofi

A

Heterotrofi so bili prvi organizmi, ki so se preživljali s porabo energetsko bogatih organskih spojin.

45
Q

Avtotrofi

A

Avtotrofi so morali zaradi izčrpanosti surovin začeti sami proizvajati hrano. Energijo so pridobivali iz kemolitotrofov (H, S, Fe, NH3).

46
Q

Fotoavtotrofi

A

Cianobakterije so prve začele izvajati fotosintezo in s tem sproščati kisik v okolje.

47
Q

Velika oksogenacija

A
  1. kisik je najprej reagiral z železom (rdeče usedline)
  2. kisik se ni imel več kam vezati, naraščanje koncentracije kisika
  3. v oceanih je bilo raztopljenega toliko kisika, da je začel prehajati v ozračje
  4. kisik je bil za večino organizmov škodljiv
  5. organizmi so ga izkoristili za celično dihanje = razvoj aerobov
48
Q

Zaporedje razvoja presnovnih procesov

A

Vrenje, fotosinteza, celično dihanje

49
Q

Kaj razlaga endosimbiotska teorija?

A

Nastanek kloroplastov in mitohondrijev.

50
Q

Kateri vrsti endosimbioze poznamo? +primeri

A

Bakterijska endosimbioza
- planktonske diatomeje in bakterije, ki lahko vežejo dušik iz zraka
- listne uši in bakterije rodu Buchera
Sekundarna endosimbioza
- korale in enocelične bičkaste alge

51
Q

Prednosti evkariontske celice

A

Večja, pridobivanje energije iz organskih snovi in proizvajanje organskih snovi iz anorganskih pri fotosintezi.

52
Q

Posledice večceličnosti

A

Večji, kompleksnejši (diferenciacija celic), bolj inteligentni organizmi, večja pestrost.

53
Q

Ohlapne oblike večceličnosti

A

Pri bakterijah in arhejah.
Npr.: biofilmi
Posamezne celice so še vedno zmožne živeti samostojno.

54
Q

Velika prednost večceličnosti

A

Zaščita pred plenjenjem s fagocitozo

55
Q

Kambrijska eksplozija

A

V evolucijsko kratkem času je pred 540 milijoni let nastalo veliko število vrst.
Najprej so nastale živali brez ogrodja, kasneje z ogrodje.
Pojavijo se prvi plenilci in zaščite pred plenilci.

56
Q

Teorije o nastanku večceličarjev

A
  1. kolonijska teorija: celice se po delitvi niso ločile, ampak so tvorile kolonijsko tvorbo
  2. sincicijska teorija: mnogojedrna tvorba je bila sprva brez membran = sincicij
57
Q

Kateri so problemi organizmov ob prehodu na kopno?

A

UV sevanje, opora, izsuševanje in sprejemanje kisika v plinastem stanju.

58
Q

Kaj so predprilagoditve (eksaptacije)?

A

Predprilagoditve so vnaprej razviti organi, ki so organizmom omogočili lažji prehod na kopno.
- trdno zunanje ogrodje nevretenčarjev ima vlogo zaščite in opore
- plavuti mesoplavutaric => noge kopenskih vretenčarjev

59
Q

UV sevanje

A

Ob veliki oksigenaciji je nastal ozon, ki absorbira večino sevanja UVC.

60
Q

Opora

A

Rastline so z mutiranjem pridobile sposobnost sinteze lignina. Živali imajo vlaknaste beljakovine in mišice. Ribji predniki imajo notranje ogrodje in mišičasto telo (ribe sprehajalke).
Druge pomembni deli okostja za vretenčarje: hrbtenica, sklepna povezava med hrbtenico in lobanjo, močan vrat, križ, prsni koš.

61
Q

Izsuševanje

A

Evolucijsko tehtanje: potreba po vlažnih površinah za izmenjavo plinov za dihanje = preprečevanje izsuševanja.
Kutikula rastlin in členonožcev, povrhnjica vretenčarjev, prevodna tkiva, simbioza z rastlinami.

62
Q

Sprejemanje kisika v plinastem stanju

A

Pljuča vretenčarjev in traheje žuželk.
Živali s premalo učinkovitimi dihali dihajo preko kože.

63
Q

Meje med vrstami

A

Niso fizične ampak konceptualne.

64
Q

Naštej koncepte vrst

A

Biološki, morfološki, evolucijski in koncept genetske podobnosti in sorodnosti.

65
Q

Morfološki koncept

A

Vrsto tvorijo vsi posamezniki, ki imajo določeno kombinacijo zunanjih ali notranjih telesnih lastnosti.

66
Q

Biološki koncept

A

Vrsto tvori skupina populacij, ki se lahko med seboj razmnužujejo in imajo plodne potomce.

67
Q

Evolucijski koncept

A

Vrsto tvori samostojno sosledje predniških in nasledniških populacij, ki v času ostaja ločeno od drugih takih sosledij.

68
Q

Koncept genske podobnosti in sorodnosti

A

Vrsto tvori skupina ožje sorodnih posameznikov, katerih sorodnost in genetska podobnosta sta bistveno večji, kot sta s posamezniki iz drugih takšnih skupin.

69
Q

Hipoteze o nastanku življenja + opiši

A
  1. trajnostna
  2. stvariteljska
  3. kozmična
  4. o spontanem nastanku življenja
  5. biokemijska ali evolucijska
70
Q

Kaj je kemoevolucija?

A

Kemoevolucija je proces, s katerim so iz preprostih molekul nastajale kompleksnejše molekule.

71
Q

Kaj je abiogeneza? +opis

A

Abiogeneza je nastajanje življenja brez prisotnosti živih bitij.
1. sinteza monomerskih organski molekul ali biomonomerov
2. povezovanje biomonomerov v bioploimere - gradniki celic
3. samopodvojevanje biopolimerov (EVOLUCIJA)
4. združevanje polimernih molekul s pomnoževanjem in ločevanjem od okolja s pomočjo membran (ŽIVLJENJE)

72
Q

Genski sklad populacije

A

So vsi aleli vseh osebkov v populaciji.
Opišemo ga z aleli, ki ga sestavljajo in pogostostjo teh alelov.

73
Q

Kdaj velja Hardy-Weinbergovo načelo?

A

Velja, če:
- ni mutacij
- ni selekcije
- naključno parjenje
- ni preseljevanja
- neskončno velika populacija

74
Q

Huntingtonova bolezen

A

Nastopi ko pride do mutacije gena HD na kromosomu 4. Povečano je število CAG ponovitev.

75
Q

Fenilketonurija

A

Nastopi, kadar pride do mutacije gena, ki pretvarja fenilanin (Phe) v tirozin. Zdravimo jo s posebno dieto z malo Phe.

Biologija (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions